Raziskave so pokazale, da je višja stopnja absentizma v podjetjih, kjer so zaposleni nezadovoljni z organizacijo dela in z medsebojnimi odnosi v kolektivu. To pa vpliva tudi na produktivnost zaposlenih pri delu.
V razmislek: V podjetjih je že kar precej razširjena praksa nagrajevanja t.i. prisotnosti na delovnem mestu (prezentizma). Delavec je dodatno nagrajen, če v določenem obdobju ne izostane z dela. Strokovnjaki iz Inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC LJ pa opozarjajo, da lahko take prakse vplivajo na poglabljanje bolezni delavca. Zaposleni, ki še ni popolnoma okreval in se je prezgodaj vrnil na delovno mesto, lahko svoje bolezensko stanje poslabša, pa tudi njegova produktivnost je običajno slabša. Prav tako v obdobju prehladnih obolenj in zaradi drugih nalezljivih bolezni razboleli okužbo prenese na sodelavce v delovnem kolektivu in stranke podjetja.
Določena stopnja absentizma (odsotnosti zaradi bolniškega dopusta) je razumljiva, ker pa je povezana z visokimi stroški za podjetja, jo je smiselno spremljati in vpeljevati strategije za zmanjševanje absentizma. Stroške za podjetja poleg izgubljenih delovnih dni in manjše produktivnosti predstavljajo tudi morebitni odškodninski zahtevki in s tem povezani stroški postopkov ter stroški, povezani s fluktuacijo (npr. stroški kadrovanja novih sodelavcev in uvajanja, izpad dela in slabša kakovost storitev/proizvodov med uvajanjem). Poleg zakonsko predpisanih ukrepov varnosti in zdravja pri delu podjetja zato vse bolj prepoznavajo tudi koristi programov promocije zdravja pri delu.
Pomembno: 1. junija 2011 je bil objavljen Zakon o varnosti in zdravju pri delu, ki stopi v veljavo 1. 12. 2011. Zakon uvaja novosti glede obveznosti delodajalcev pri obvladovanju psihosocialnih tveganj in glede promocije zdravja na delovnem mestu ter določa, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja, zanjo zagotoviti potrebna sredstva in tudi način izvajanja.
Več o tej temi preberite v priročniku Sodobna orodja vodenja