fbpx

Prijava v portal: 

Akt o sistemizaciji delovnih mest

akt o sistemizaciji delovnih mest
Akt o sistemizaciji delovnih mest

Delovna mesta kot bistveni element o katerem govori akt o sistemizaciji delovnih mest, so opredeljena tako v ZJU kot tudi v ZSPJS, in sicer:

  • ZJU v 7. točki 6. člena opredeljuje delovno mesto kot najmanjšo enoto organizacije državnega organa, uprave lokalne skupnosti oziroma osebe javnega prava,
  • ZSPJS v 7. točki 2. člena določa, da je delovno mesto v organizacijski strukturi najnižja organizacijska enota, ki ima v okviru delovnega ali poklicnega področja opredeljene glavne naloge.

ZJU natančneje opredeljuje delovna mesta v državnih organih in v upravah lokalnih skupnosti, saj gre v teh organih za ločevanje med uradniškimi in strokovno tehničnimi delovnimi mesti. Za zasedbo navedenih delovnih mest so namreč predpisani različni pogoji, prav tako je določen drugačen postopek izbire, kar je bistvena razlika v primerjavi z delovnimi mesti v ostalem javnem sektorju. ZJU namreč določa:

  • uradniška delovna mesta, na katerih javni uslužbenci – uradniki opravljajo javne naloge. Javne naloge v organih so naloge, ki so neposredno povezane z izvrševanjem oblasti ali z varstvom javnega interesa,
  • strokovno tehnična delovna mesta, na katerih strokovno tehnični javni uslužbenci opravljajo spremljajoča dela. Spremljajoča dela so dela na področju kadrovskega in materialno-finančnega poslovanja, tehnična in podobna dela ter druga dela, ki jih je treba opravljati zaradi nemotenega izvajanja javnih nalog organa.

 

Akt o sistemizaciji delovnih mest kriteriji

Kriterije za določitev delovnih mest, na katerih se v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti opravlja javne naloge, podrobneje opredeli vlada z uredbo, drugi organi pa kriterije za določanje delovnih mest, na katerih se opravlja javne naloge, določijo s svojim splošnim aktom o sistemizaciji delovnih mest. V uredbi vlade so za določanje uradniških delovnih mest določena naslednja merila oziroma kriteriji:

− poznavanje obsega javnih nalog: ali je zahtevani obseg poznavanja javnih nalog tolikšen, da bi bilo na takem delovnem mestu potrebno znanje, ki se je preverjalo s strokovnim izpitom za imenovanje v naziv, glede na to, da je bil strokovni izpit za imenovanje v naziv ukinjen, se kot kriterij upoštevajo vsebine, ki bodo sestavni del obveznega usposabljanja, kar bo pogoj za zasedbo uradniškega delovnega mesta,

− upoštevanje načel in pravil, ki jih ZJU določa za uradnike: ali je potrebno za opravljanje nalog na delovnem mestu zagotoviti upoštevanje načel in pravil, ki jih zakon določa za uradnike, in sicer naslednje: politična nevtralnost, nezdružljivost opravljanja določenih dejavnosti z delom v organu, posebne določbe o konfliktu interesov,

− podpora pri izvajanju javnih nalog na področju vodenja in priprave strokovnih podlag za odločanje: ali gre pri opravljanju spremljajočih nalog za neposredno podporo uradnikom, ki vodijo strokovno delo na področju opravljanja javnih nalog na vodstvenih položajih oziroma v vodstveni strukturi oziroma izvrševanju vodstvenih nalog tako, da sodelujejo pri pripravi strokovnih podlag in nudijo strokovne podlage vodstvu pri oblikovanju politik.

Glede na navedene kriterije ter upoštevaje zahtevnost delovnega mesta, ki vključuje zahtevnost dela in zahtevnost pogojev za opravljanje dela, ter glede na druge okoliščine delovnih razmer so uradniška delovna mesta razvrščena z uredbo, ki ureja notranjo organizacijo tako, da so v okviru kataloga uradniških delovnih mest določena tipična uradniška delovna mesta. Katalog tipičnih uradniških delovnih mest med drugim vključuje:

− nazive, v katerih se lahko opravlja naloge na uradniškem delovnem mestu,

− naloge uradniškega delovnega mesta,

− pogoje za zasedbo delovnega mesta in

− pogoje za imenovanje v naziv (predpisana izobrazba, delovne izkušnje).

Podlago za razvrščanje delovnih mest določa ZJU (78. člen), ki pravi, da se uradniška delovna mesta in strokovno-tehnična delovna mesta razvrščajo glede na zahtevnost delovnega mesta, ki se ravna po zahtevnosti dela in zahtevnosti pogojev za opravljanje dela in glede na druge okoliščine delovnih razmer.

Tako ZJU določa, da uradniška delovna mesta v organih državne uprave, pravosodnih organih in upravah lokalnih skupnosti razvrsti vlada z uredbo, drugi organi uredijo to vprašanje s svojim splošnim aktom. Tudi strokovno-tehnična delovna mesta razvrsti za vse organe vlada z uredbo.

Tako uradniška delovna mesta kot strokovno tehnična delovna mesta se lahko razvrsti tudi s kolektivno pogodbo.

ZJU torej daje podlago tudi za razvrstitev strokovno tehničnih delovnih mest. Ta razvrstitev je prav tako sestavni del uredbe, ki ureja notranjo organizacijo, in sicer kot katalog strokovno tehničnih delovnih mest, ki predvsem vsebuje:

  • naloge delovnega mesta,
  • pogoje za zasedbo delovnega mesta (predpisana izobrazba, delovne izkušnje).

Glede pogojev za zasedbo tako uradniškega kot tudi strokovno tehničnega delovnega mesta je treba upoštevati prvenstveno ZJU, seveda pa tudi druge zakone in podzakonske predpise. Za uradniška delovna mesta se kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih določa ZDR-1, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi druge pogoje, če tako določa zakon. Delo na posameznih uradniških delovnih mestih in položajih se praviloma lahko opravlja v treh nazivih. Za uradniška delovna mesta v organih, ki morajo po zakonu uporabljati kot uradni jezik tudi jezik narodne skupnosti, se kot pogoj določi tudi znanje tega jezika (znanje italijanščine oziroma madžarščine na območjih, kjer živita narodni skupnosti).

Za strokovno-tehnična delovna mesta se kot pogoje za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih ureja ZDR-1, določi stopnjo in smer izobrazbe ter delovne izkušnje, lahko pa tudi znanje uradnega jezika, funkcionalna in specialna znanja ter posebne spo- sobnosti ali druge pogoje, če tako določa zakon.

Ko pripravljamo akt o sistemizaciji delovnih mest, je potrebno slediti tudi ciljem glede zagotavljanja:

  • strokovnega, učinkovitega, racionalnega in usklajenega izvrševanja nalog organa državne uprave, občinske uprave, drugega državnega organa ali drugega subjekta javnega sektorja,
  • učinkovitega notranjega nadzora nad opravljanjem nalog,
  • usmerjenosti organa državne uprave, občinske uprave, drugega državnega organa ali drugega subjekta javnega sektorja k uporabnikom njihovih storitev in
  • učinkovitega sodelovanja z drugimi organi, z drugimi občinami, državnimi organi in institucijami.

Za zagotavljanje navedenih ciljev mora imeti akt o sistemizaciji delovnih mest ustrezna delovna mesta, tako po zahtevnosti kot tudi po vsebini, in pri tem je treba upoštevati naloge, njihovo zahtevnost in obseg.

V zvezi s pripravo aktov o sistemizaciji delovnih mest je treba opozoriti na to, da je za organe državne uprave, za uprave pravosodnih organov ter za uprave lokalnih skupnosti ta naloga lažja. V skladu z določbami uredbe, ki ureja notranjo organizacijo, se namreč pri sistemiziranju delovnih mest katalog tipičnih uradniških delovnih mest in katalog strokovno-tehničnih delovnih mest uporabljata tako, da se delovna mesta iz kataloga le povzame v sistemizacijo, pri čemer se v primeru specifične vsebine nalog in v drugih utemeljenih primerih delovnim mestom v sistemizaciji doda dodatna poimenovanja in dodatne pogoje ter prilagodi opis nalog. Pri tem je seveda treba upoštevati stopnjo zahtevnosti nalog, ki je za posamezna delovna mesta določena v katalogu.

Uredba o notranji organizaciji prav tako določa vsebino sistemizacije delovnih mest (46. člen). V sistemizaciji delovnih mest se določi število in vrsto uradniških in strokovno-tehničnih delovnih mest po organizacijskih enotah, vključno z delovnimi mesti, na katerih javni uslužbenci opravljajo naloge za določen čas, in delovnimi mesti pripravnikov. Če je v isti organizacijski enoti več enakih delovnih mest, se v sistemizaciji delovnih mest navede število teh delovnih mest.

Pri posameznih delovnih mestih se v sistemizaciji navede:

  • opis nalog, pri čemer je treba izhajati iz določb uredbe (44. člen),
  • pogoje za opravljanje dela na delovnem mestu,
  • tarifni razred, plačno skupino in podskupino ter plačni razred delovnega mesta oziroma naziva in dodatke k osnovni plači,
  • ali se delo opravlja s krajšim delovnim časom od polnega delovnega časa,
  • morebitne posebnosti glede razporeditve delovnega časa,
  • katerih nalog skladno s predpisi ne smejo opravljati ženske in mladina,
  • katere naloge lahko opravljajo invalidi,
  • oznaka skupine, v katero spada delovno mesto glede na oceno tveganja skladno z zakonom, ki ureja varstvo in zdravje pri delu,
  • morebitna posebna pooblastila,
  • morebitno dodatno obvezno pokojninsko zavarovanje,
  • pooblastilo za dostop do tajnih podatkov,
  • po potrebi druge posebnosti delovnega mesta.

Pri uradniških delovnih mestih ali položajih je treba v sistemizaciji delovnih mest določiti tudi nazive, v katerih se lahko skladno s predpisi opravlja delo na delovnem mestu. Pogoje za opravljanje dela na uradniškem delovnem mestu, plačne in druge elemente, ki so odvisni od naziva, v katerem se naloge na delovnem mestu opravlja, se določi ob nazivih, v katerih se lahko opravlja naloge na delovnem mestu.

Pri posameznem položaju se v sistemizaciji navede tudi opis vodstvenih nalog, upoštevati pa je treba, da je položaj uradniško delovno mesto, zato je treba pri določanju pogojev za položaj izhajati iz pogojev za uradniško delovno mesto.

Pri določanju vsebine akta o sistemizaciji delovnih mest pa je treba ob navedenem upoštevati še določbe ZSPJS, ki upoštevaje nov plačni sistem v javnem sektorju določa še nekatere obvezne sestavine akta o sistemizaciji delovnih mest, in sicer:

  • šifro proračunskega uporabnika in šifro notranje organizacijske enote,
  • naziv proračunskega uporabnika in naziv notranje organizacijske enote,
  • plačno podskupino,
  • šifro delovnega mesta,
  • ime delovnega mesta,
  • tarifni razred delovnega mesta,
  • šifro naziva, kjer nazivi obstajajo,
  • ime naziva, kjer nazivi obstajajo,
  • plačni razred delovnega mesta oziroma plačni razred naziva in
  • število napredovalnih razredov na delovnem mestu oziroma v nazivu.

Glede navedene vsebine akta o notranji organizaciji je treba posebej opozoriti, da so vsebine, ki jih določa uredba, obvezne za organe državne uprave, uprave pravosodnih organov in za uprave lokalnih skupnosti, vsebine, ki jih določa ZSPJS, pa so obvezne za celoten javni sektor. Ne glede na navedeno pa lahko tudi drugi subjekti javnega sektorja smiselno upoštevajo tudi določbe glede obveznih sestavin akta o sistemizaciji delovnih mest iz uredbe in jih vključijo v svoje akte.

 

Dodaj odgovor