Disleksija znaki v predšolskem obdobju

Ali se disleksija lahko kaže že v vrtcu in kako jo prepoznamo?

Kakšni so simptomi disleksije v prvem triletju pri opismenjevanju?

Kako se disleksija kaže pri starejših učencih?

Kakšni so sumi za disleksijo

O sumu na disleksijo oziroma o dejavnikih tveganja, da otrok disleksijo ima, govorimo v šolskem obdobju, saj otrok, ki se še ni opismenil, ne more imeti disleksije.

Disleksija znaki v predšolskem obdobju

V predšolskem obdobju govorimo o dejavnikih tveganja, da bo otrok razvil disleksijo, v šolskem obdobju pa o dejavnikih tveganja, da otrok disleksijo ima.

Otrok v predšolskem obdobju, med 4. in 6. letom, že kaže nekatere znake disleksije, na osnovi katerih lahko posumimo, da bo morda imel težave z učenjem branja in pisanja.

Znaki disleksije so večinoma povezani z razvojem govora in jezika:

• zaostanek v razvoju ali slabo razvite jezikovne veščine (težave z razumevanjem jezika in jezikovnim izražanjem),
• prestavljanje glasov v besedah pri govoru oziroma težave pri zapomnitvi zaporedja glasov v težjih besedah, npr. kladivo-kaldivo, Zagreb-Zabreg,
• težave z zapomnitvijo pesmic in izštevank, težave z besednjakom oziroma zapomnitvijo novih besed,
• težave s priklicem besed (»Kako se že reče?« ali zamenjava ustrezne besede s podobno, npr. otrok uporabi besedo žlica namesto besede vilice),
• težave z učenjem imen barv, zaporedij, npr. štetja v zaporedju, abecede, dni v tednu,
• težave pri razlikovanju slušno podobnih glasov,
• težave z razstavljanjem besed na manjše enote (zloge), npr. voda – vo-da,
• težave z zaznavanjem in razstavljanjem glasov v zlogih, npr. nos – n-o-s,
• težave z zapomnitvijo črk oziroma s priklicem glasu, ki ustreza določeni črki,
• težave z zaznavanjem in ustvarjanjem rime,
• težave z zapomnitvijo, katere črke ima otrok v svojem imenu,
• razumljivost in jasnost govora močno zaostajata za pričakovanim glede na otrokovo starost,
• odpor do knjig in poslušanja branja zgodb,
• težave pri obnavljanju vsebine slišanih zgodb.

 

Opazovanje predšolskega otroka, ki kaže znake tveganja za pojav disleksije

Sodobni vzgojitelji dnevno opazujejo otroke pri raznovrstnih dejavnostih in svoja opažanja tudi pogosto beležijo. Svetujemo, da poleg običajnih opažanj otrokovih težav, med katerimi je nekaj naštetih zgoraj, posvetimo pozornost otrokovemu odnosu do dejavnosti: katere dejavnosti so mu všeč in za katere porabi več časa, katerih dejavnosti se ne želi lotiti, kako se odziva, ko mu neka dejavnost ne gre od rok, kateri zunanji dejavniki vplivajo na otrokovo izvajanje nalog ipd.

Dejavnosti, za katere otrok porabi več časa kot vrstniki, jih odklanja ali pri izvajanju katerih kaže znake jeze, frustracije, utrujenosti ali žalosti, so tiste, na katere smo pozorni pri opazovanju. Kažejo namreč otrokove razvojne slabosti.

Če pri otroku opazimo več zgoraj naštetih znakov, je najbolje, da se o tem pogovorimo s starši. Predstavimo jim otrokova močna področja in slabosti ter jim svetujemo obisk pri logopedu.

V primeru, da pri otroku opazimo še druge senzomotorne posebnosti, npr. težave z vidnim razlikovanjem in sledenjem (npr. sledenjem žogi, lovljenjem žoge), težave z razvojem lateralizacije in koncentracije, težave z razvojem fine motorike in grafomotorike, je to še razlog več, da se otroku posveti več pozornosti.

Dejavniki tveganja v prvem in drugem razredu osnovne šole

Razlike med otroki v prvih razredih glede učenja črk in branja so velike, a mnogi otroci začetne težave kasneje nadoknadijo in se disleksija pri njih ne razvije. Zato je v tem obdobju na prvi pogled težko oceniti, kako se bo odvijal nadaljnji razvoj branja.

Če pri otroku opazite več izmed spodaj naštetih dejavnikov tveganja, to še ne pomeni, da otrok disleksijo ima, temveč je znak, da bi bilo dobro pri otroku opraviti bolj temeljito diagnostiko.

Dejavniki tveganja za nastanek disleksije v tem obdobju so:

• otrok s težavo usvaja razstavljanje besed na zloge in glasove,
• kadar združuje zapisano besedo in sliko, bo morda besedo »pes« prebral kot »kuža«,
• izogiba se učenju branja in toži, da je to težko,
• s težavo se uči branja preprostih besed, npr. sok, miza,
• težave ima pri učenju vezave pri branju in ves čas črkuje,
• težko si zapomni imena črk,
• branje ne napreduje z ustreznim tempom glede na vložen trud,
• pri pisanju izpušča, obrača in zamenjuje črke,
• zapisovati začenja z desne proti levi,
• ne more slediti nareku.

Hkrati so s temi dejavniki tveganja prisotna tudi močna področja, ki niso sorazmerna s slabostmi pri učenju branja:

• radovednost,
• domišljija,
• sposobnost, da stvari hitro »pogrunta«, preuči delovanje in funkcijo predmetov,
• hitro razume nove ideje,
• besednjak na nekaterih področjih je večji kot pri vrstnikih,
• rad rešuje uganke,
• spreten in ustvarjalen pri konstrukcijah, npr. sestavljanju kock,
• dobro razume zgodbe, ki jih sliši.

Dejavniki tveganja od tretjega razreda do konca osnovne šole

V tem obdobju se začne disleksija že bolj izrazito odražati in strokovnjaki v Sloveniji ugotavljamo, da je obdobje od 3. do 5. razreda tisto, v katerem je odkritih največ otrok z disleksijo.

Dejavnike tveganja bomo razdelili na tri področja: branje, govor in ostalo, našteli pa bomo tudi otrokova močna področja.

Znaki, ki kažejo, da je pri otroku treba biti pozoren, so na področju branja naslednji:

• otrok zelo počasi napreduje v bralni tehniki. Njegovo branje je počasno, zastajajoče, z napakami. Lahko so prisotne velike razlike v tekočnosti branja: včasih bere bolj tekoče, včasih pa se mu močno zatika. Branje je razvito pod nivojem, pričakovanim za njegovo starost;
• s težavo bere neznane besede ali besede ugiba na osnovi konteksta,
• zdi se, kot da ne bi imel neke strategije za branje novih besed. Lahko ima težave z glaskovanjem,
• težave ima pri vidnem (lahko tudi slušnem) zaznavanju podobnosti in razlik med črkami (glasovi) in zapisanimi besedami,
• izogiba se glasnemu branju,
• za naloge, povezane z branjem in pisanjem, porabi neobičajno veliko časa.

V tem obdobju smo pozorni tudi na dejavnike povečanega tveganja za disleksijo na področju govora:

• otrok ima težave s priklicem besed. Ko besede ne najde, uporabi nek približen izraz ali pa reče »tista stvar«,
• med govorom uporablja veliko mašil, zastaja, okleva,
• zamenja med sabo besede, ki zvenijo podobno (npr. celina-celica) ali imajo podoben pomen (npr. paprika-zelenjava),
• napačno izgovarja dolge, manj znanje ali zapletene besede,
• zdi se, da potrebuje dalj časa, da oblikuje odgovor na postavljeno vprašanje.

Splošni znaki, ki so lahko povezani z disleksijo in na katere smo pozorni v tem obdobju, so:

• otrok si težko zapomni datume, imena,telefonske številke, sezname besed, nove besede,
• pri pisnih preizkusih znanj mu pogosto zmanjka časa,
• velike težave ima pri učenju tujega jezika,
• težave ima pri učenju nekaterih zaporedij,
• njegov rokopis je neurejen,
• ima slabo samopodobo, za katero ni nujno, da je očitna že na prvi pogled.

Pri otroku s povečanim tveganjem za disleksijo opažamo tudi močna področja:

• nekatere miselne veščine so zelo dobre, npr. veščine konceptualizacije, sklepanja, domišljije, abstrakcije,
• najbolje se uči iz logične, konkretno podprte in smiselne razlage, slabo pa z mehanskim pomnjenjem,
• ima sposobnost, da vidi »širšo sliko«,
• zelo dobro razume, kar mu preberemo,
• uspešno, fluentno in z razumevanjem prebere besede, ki jih je večkrat bral ali so iz področja, ki ga še posebej zanima,
• ima velik receptivni besednjak (besede, ki jih razume),
• izkaže se na področjih, ki niso povezana z branjem, npr. pri matematiki, računalništvu, risanju, ustvarjanju z rokami.