Zakon o urejanju trga dela: Socialni partnerji so na ESS-ju potrdili predlog zakona o urejanju trga dela, ki gre zdaj naprej v obravnavo na vlado, potem pa v državni zbor. S sprejetjem zakona se mudi, saj je od njega odvisnih 140 milijonov evrov evropskega denarja.

Na Ekonomsko-socialnem svetu (ESS) so imeli na mizi Zakon o urejanju trga dela, Zakon o dohodku, davku od dohodkov pravnih oseb, Zakon o socialnem varstvu, Zakon o digitalizaciji zdravstva in resolucijo o razvoju in opremljanju Slovenske vojske do leta 2040.

Glede Zakona o urejanju trga dela, ki je del nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost in ki so ga s socialnimi partnerji intenzivno usklajevali več tednov, je minister Luka Mesec v izjavi za javnost po seji ESS-ja povedal, da prinaša več novosti. Prva stvar je, da se bodo po letu 2012 odmrznila nadomestila za brezposelnost, druga je krajšanje mosta do upokojitve, tretja je dodatna regulacija agencijskega dela.

Četrta novost je vzpostavljanje mehanizma 80 – 90 – 100. “To pomeni, da bi se starejši delavci (58 let ali 35 let delovne dobe), ki so zgarani, lahko z delodajalci dogovorili, da delajo 80 odstotkov časa za 90 odstotkov plače, država pa bi jim priznala 100 odstotkov plačila davkov,” je pojasnil Mesec.

Peta novost je, da bodo po novem upokojenci lahko delali 85 ur mesečno, in ne več zgolj 60, šesta novost pa prinaša, da bo zavod za zaposlovanje, čeprav to možnost sicer že ima v okviru obstoječe ureditve, dobil pravno podlago za začetek posredovanja študentskega dela, je vsebino novega zakona o trgu dela strnil Mesec.

S sprejetjem zakona o trgu dela se mudi, saj je nanj vezanih 140 milijonov evrov sredstev EU-ja.

Zorko: Zakon prinaša “velik korak naprej”

“Seveda bi si na sindikalni strani želeli še marsikaj več, tako kot verjetno tudi na delodajalski strani,” je o tem, da so glede zakona o trgu dela našli kompromis, povedal novi predsednik ZSSS-ja Andrej Zorko in dodal, da zakon predvsem prinaša “velik korak naprej” glede preprečevanja zlorab agencijskega dela.

“Sprememba definicije agencijskega dela zdaj daje pravno podlago inšpektoratu za delo, da bo lahko lažje, učinkoviteje in hitreje ugotavljal kršitve določb, ki se nanašajo na posredovanje agencijskega dela,” je pojasnil.

Ob tem je opozoril, da sama sprememba zakona ne pomeni samodejno tudi tega, da se bodo zlorabe zmanjšale. Od pristojnega inšpektorata poleg hitrega ukrepanja sindikati pričakujejo tudi spremembe sistema inšpekcijskega nadzora oz. da bodo pri tem bolj inovativni ter da bodo morebitne kršilce tudi zelo strogo sankcionirali.

Od pristojnega ministrstva pa po Zorkovih besedah v najkrajšem mogočem času pričakujejo pripravo sprememb pravilnika, ki se nanaša na delo agencij za posredovanje dela.

Smrekar: Vsako sodelovanje ni agencijsko delo

Generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Miro Smrekar pa je poudaril, da je zanje zelo pomembno, da klasično sodelovanje dveh podjetij, ko se dogovorita, kaj bo kdo naredil in koliko bo dobil za to plačano, še vedno ostaja na mestu in da ne bo vsako sodelovanje oz. tako imenovano zunanje izvajanje takoj postalo agencijsko delo.

“Precej časa smo iskali te rešitve, na določenih segmentih smo jih našli, na določenih pa ne. Verjamem, da bomo skozi pogovor in skozi dialog v naslednjih različicah še izboljšali zakonodajo tako v korist delodajalcev kot delojemalcev,” je poudaril.

Na delodajalski strani so izrazili tudi veselje glede povečanja možnosti uporabe dela upokojencev. “Menimo, da je tukaj kar nekaj interesa tako na strani upokojencev, zagotovo pa na strani delodajalcev,” je povedal Smrekar.

Vuk od vlade pričakuje, da zakona ne bo več spreminjala

Sindikalna stran je izrazila tudi pričakovanje, da vlada vsebine predloga zakona med obravnavo ne bo spreminjala. “Danes je bil sprejet tudi sklep, da bo vlada, ki se je z nami tudi pogajala, spoštovala, upoštevala in zakon sprejela v celoti tak, kot je bil usklajen, in ga poslala naprej v DZ,” je poudarila Martina Vuk iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije in dodala, da isto pričakujejo tudi od poslancev.

Če se vlada sklepa ne bo držala, pa bi bil to po Zorkovih besedah napačen signal socialnim partnerjem, ki bi lahko vplival tudi na kakovost in učinkovitost socialnega dialoga v prihodnje.
Predstavniki sindikatov so med ključnimi spremembami, ki jih predlog zakona prinaša, izpostavljali tudi zvišanje denarnega nadomestila za brezposelnost, ki se že od leta 2012 ni spremenilo.

Počivavšek pozdravil višja nadomestila

Kot je poudaril predsednik Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, je bilo nadomestilo zdaj “nedostojno nizko”. “Tudi plače tistih, ki delajo prek javnih del, po novem ne bodo več nižje od minimalne plače, kar se je danes tudi lahko dogajalo,” je še poudaril.

Izenačitev vlagateljev z zagonskimi podjetji

Minister Mesec je glede razprave o Zakonu o davku od dohodkov pravnih oseb, ki vlagatelje, ki vlagajo prek skladov v zagonska podjetja, izenačujejo s tistimi, ki vlagajo neposredno, dejal, da socialni partnerji niso imeli pripomb in so zakon soglasno podprli.

Stanovanjske skupnosti oz. podpora v skupnosti

Minister Mesec se je med drugim dotaknil tudi Zakona o socialnem varstvu, ki prinaša novo storitev – stanovanjsko skupnost oz. podporo v skupnosti. “Recimo, ljudje s težavami v duševnem razvoju bodo zelo veseli te novice, ker niso primerni za različne institucionalne oblike bivanja, pa tam danes so in jim bomo lahko kot država prek storitev v skupnosti ponudili bistveno bolj človeške in deinstitucionalizirane oblike oskrbe in pomoč pri tistih delih življenja, kjer jo potrebujejo,” je pojasnil minister.

Zakon o digitalizaciji zdravstva pa je predstavil državni sekretar Denis Kordež, ki je v uvodu poudaril, da so na ministrstvu za zdravje “izjemno zadovoljni”, da je zakon končno dobil potrditev na ESS-ju. Digitalizacija zdravstva bo po njegovih besedah prinesla nadgradnjo že obstoječih centralnih registrov pacientov, ki jih bo novi zakon preimenoval v ‘centralni zdravstveni zapis’. “Cilj tega zakona je boljša učinkovitost, boljša dostopnost do vseh podatkov, ko so potrebni,” je pojasnil sekretar.

Dodal je, da je tudi digitalizacija zdravstva vezana na načrt za okrevanje in odpornost, v katerem so v ta namen rezervirana zajetna sredstva. Sprejetje zakona je tako podlaga za učinkovito črpanje omenjenega denarja, je sklenil.

Vir: RTV SLO