Zaradi velikega števila letno nastalih izrabljenih motornih vozil in potencialne okoljske ogroženosti pri nepravilnem ravnanju z njimi je za ravnanje z izrabljenimi motornimi vozili Evropska unija z Direktivo 2000/53/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. septembra 2000 o izrabljenih motornih vozilih (Uradni list RS, št. 269 z dne 21.10.2000, str. 34) predpisala poseben pravni red. Z njim je zavezala proizvajalce oz. uvoznike vozil, da na svoje stroške zagotavljajo sistem za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil svojih blagovnih znamk in prevzem odpadnih delov vozil svojih blagovnih znamk ter, da zagotavljajo oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo. Direktiva 2000/53/ES nalaga proizvajalcem oz. uvoznikom vozil tudi, da prevzamejo izrabljena vozila nazaj pod enakimi pogoji tako, da lahko zadnji lastnik vozila preda to pooblaščenemu obratu za razstavljanje izrabljenih vozil brez dodatnih stroškov. Z Direktivo 2000/53/ES so postavljeni tudi cilji, ki so jih pri zbiranju izrabljenih vozil države članice dolžne dosegati:

• CILJ 1: vzpostaviti sistem za zbiranje vseh izrabljenih motornih vozil in odpadnih delov, ki nastanejo pri popravilu motornih vozil, če je to mogoče,
• CILJ 2: na celotnem teritoriju je treba zagotoviti zadostno število obratov za zbiranje izrabljenih vozil,
• CILJ 3: izrabljena motorna vozila je treba oddati v pooblaščene obrate za razstavljanje izrabljenih vozil,
• CILJ 4: vzpostaviti sistem, v katerem je za odjavo izrabljenega vozila treba predložiti potrdilo o uničenju,
• CILJ 5: izrabljena motorna vozila je treba brez stroškov za zadnjega imetnika oddati v pooblaščene obrate za razstavljanje izrabljenih vozil,
• CILJ 6: pristojni organi morajo priznavati potrdila o uničenju, ki so jih izdale druge države članice.

Obveznosti iz Direktive 2000/53/ES je Slovenija implementirala v svoj pravni red preko Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20).

Način obdelave izrabljenih vozil se je z uvedbo Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) preoblikoval v sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev motornih vozil. S tem se je področje izrabljenih vozil uskladilo z drugimi področji, kjer je uvedena razširjena proizvajalčeva odgovornost (odpadna embalaža, odpadna električna in elektronska oprema, odpadne baterije in akumulatorji itd.).

Proizvajalec, ki daje vozila v promet v Republiki Sloveniji, mora zagotavljati takšno ravnanje z izrabljenimi vozili, da na svoje stroške zagotovi vzpostavitev sistema za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil njegove blagovne znamke in prevzem delov vozil, ki pri servisiranju in popravilu vozil njegove blagovne znamke nastanejo kot odpadek. Hkrati mora brezplačno zagotoviti izdajo Potrdil o uničenju vozila in oddajo vseh prevzetih izrabljenih vozil v obdelavo. Sistem za zbiranje in prevzem izrabljenih vozil svoje blagovne znamke od zadnjih imetnikov morajo proizvajalci zagotavljati na celotnem območju Republike Slovenije tako, da je za zadnjega imetnika zbiralno mesto dosegljivo v razdalji največ 50 km od njegovega prebivališča ali sedeža firme.

Skupni načrt ali samostojni načrt

Glede na Uredbo o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) lahko proizvajalci oz. uvozniki motornih vozil svoje obveznosti izpolnjujejo samostojno ali skupaj z drugimi proizvajalci, če predstavljajo reprezentativno skupino proizvajalcev. Skupina proizvajalcev je reprezentativna, če vozila njihovih blagovnih znamk v posameznem koledarskem letu dosegajo delež 65 % od prvič registriranih vozil v Republiki Sloveniji v posameznem koledarskem letu. Ustreznost deleža se ugotavlja na podlagi podatkov za zadnje preteklo koledarsko leto iz evidence registriranih vozil v skladu s predpisom, ki ureja registracijo motornih vozil. Če skupina proizvajalcev dosega prag reprezentativnosti, lahko sklene pisni dogovor, s katerim pristopi k skupnemu načrtu ravnanja z izrabljenimi vozili. V njem določi nosilca skupnega načrta, ki v njihovem imenu zagotavlja izvajanje zahtev Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20).

Proizvajalec posamezne blagovne znamke lahko izpolnjuje obveznosti Uredbe o izrabljenih vozilih tudi samostojno. V tem primeru mora pripraviti samostojen načrt ravnanja z izrabljenimi vozili svoje blagovne znamke, prav tako pa mora zagotoviti tudi samostojno mrežo zbiralnih mest pod enakimi pogoji kot reprezentativna skupina proizvajalcev (oddaljenost 50 km).

V Sloveniji je sistem razgradnje izrabljenih vozil urejen v okviru skupnega načrta za ravnanje z izrabljenimi vozili, katerega nosilec je družba EKOMOBIL d.o.o., ki je edina v Sloveniji, ki ima vsa pooblastila proizvajalcev in uvoznikov vozil za zbiranje, prevzemanje, obdelavo in odstranjevanje izrabljenih vozil na okolju prijazen način. V okviru skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili delujejo trije obrati za razstavljanje izrabljenih vozil in 54 zbiralnih mest izrabljenih vozil, ki imajo z obrati in nosilcem skupnega načrta sklenjeno pogodbo o zbiranju in oddaji izrabljenih vozil.

Obveznosti zadnjega imetnika vozila

Zadnji imetnik je oseba, ki je kot zadnji lastnik vpisana v evidenci registriranih vozil in zavrže, želi zavreči ali mora zavreči vozilo kot odpadek. V tem primeru mora dostaviti vozilo na enega od zbiralnih mest izrabljenih vozil nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili ali v obrat za razstavljanje izrabljenih vozil, ki je hkrati tudi zbiralno mesto. Oddaja izrabljenega vozila na zbiralno mesto je za zadnjega imetnika obvezna in brezplačna. V izjemnih primerih, ko izrabljeno vozilo ne vsebuje več bistvenih sestavnih delov ali sestavov (pogonski mehanizem, šasija, katalizator in elektronski sklopi za nadzor funkcij vozila) ali ko vsebuje druge odpadke (ki niso sestavni deli ali materiali vozila), pa lahko zbiralec prevzem izrabljenega vozila zaračuna.

Primer 1: Oddaja izrabljenega vozila v razgradnjo

Zadnji imetnik, ki motornega vozila ne želi več uporabljati oz. ga želi zavreči, dostavi vozilo na enega od zbiralnih mest za izrabljena vozila nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Njihov seznam je objavljen na spletnih straneh Ministrstva RS za okolje in prostor ter na spletni strani nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili (Ekomobil d.o.o.). Pravilnost podatkov in lastništvo zadnji imetnik na zbiralnem mestu dokazuje z veljavnim osebnim dokumentom in prometnim dovoljenjem. Ob predaji vozila v razgradnjo upravljavec zbiralnega mesta zadnjemu imetniku izda Potrdilo o uničenju, ki je veljaven dokument na območju celotne Evropske unije, s katerim lahko zadnji imetnik odjavi vozilo iz prometa na enem od prijavno-odjavnih mest (upravna enota, tehnični pregledi ipd.). Na podlagi potrdila o uničenju vozila lahko zadnji imetnik na DARS odda zahtevek za nadomestno vinjeto in v primeru, da je vozilo še registrirano, povračilo še neizkoriščenega dela dajatve za uporabo cest in avtomobilskega zavarovanja.

Obveze za izvajalce servisnih dejavnosti

Osebe, ki se ukvarjajo s popravili in vzdrževanjem vozil (avtomehanične in servisne dejavnosti), morajo odpadne dele vozil, ki nastanejo v njihovi mehanični delavnici oddati obratu za razstavljanje izrabljenih vozil nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili. Zahteva velja za vse sestavne dele vozil, razen za tiste, za katere je način ravnanja urejen z drugimi predpisi (odpadne baterije, odpadne gume, odpadna olja itd.).

Primer 2: Oddaja odpadkov iz servisnih dejavnosti

Izvajalec servisne dejavnosti oz. vzdrževanja vozil sklene z enim od obratov za razstavljanje nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili pisni sporazum o prevzemu odpadkov, ki nastajajo pri njegovi dejavnosti (železne in barvne kovine, plastika, steklo, katalizatorji itd.). Seznam obratov za razstavljanje izrabljenih vozil je objavljen na spletnih straneh Ministrstva za okolje in prostor ter na spletni strani nosilca skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi vozili (Ekomobil d.o.o.). Ob vsaki predaji odpadkov obrat za razstavljanje izrabljenih vozil izvajalcu servisne dejavnosti oz. vzdrževanja izda evidenčni list pošiljke odpadkov.

Obveze zbiralcev izrabljenih vozil

Zbiralec je pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki kot upravljavec zbiralnega mesta ali kot upravljavec obrata za razstavljanje v skladu z Uredbo o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) prevzema in zbira izrabljena vozila. Izpolnjevati mora zahteve za zbiralca po Uredbi o odpadkih (Uradni list RS, št. 37/15 in 69/15), hkrati pa mora upravljati vsaj eno zbiralno mesto, za katerega ima sklenjeno pogodbo z obratom za razstavljanje izrabljenih vozil o oddajanju izrabljenih vozil. Vsa izrabljena vozila, prevzeta na zbiralnem mestu, je namreč treba predati v obrat za razstavljanje izrabljenih vozil z evidenčnim listom pošiljk odpadkov. Za izrabljena vozila, prevzeta v obratu za razstavljanje, se ob prevzemu evidenčni listi ne izpolnjujejo, če se obdelava izrabljenih vozil začne v istem obratu.

Zbiralno mesto mora izpolnjevati zahteve, določene za zbiralno mesto v Prilogi 2 Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) (nepropustnost tal, odvajanje odpadnih vod, oljni lovilec, oprema za pregledovanje in premikanje vozil, veziva za iztekajoče tekočine, naprave za gašenje požara, ograjenost itd.).

Na zbiralnem mestu je treba s prevzetimi izrabljenimi vozili ravnati v skladu z zahtevami iz Priloge 2 Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20).

Obveze obratov za razstavljanje izrabljenih vozil

Obrat za razstavljanje izrabljenih vozil je obrat ali del obrata, v katerem se v skladu z Uredbo o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) izvaja postopke za odstranjevanje onesnaževal in razstavljanje ter druge postopke za namen obdelave izrabljenih vozil. V obratu za razstavljanje izrabljenih vozil se lahko tudi prevzema izrabljena vozila. Razpolagati mora z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za predelavo odpadkov po postopkih R12 (izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom pod R1–R11) in R13 (skladiščenje odpadkov do enega od postopkov pod R1–R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov)), minimalna kapaciteta obrata pa mora omogočati obdelavo vsaj 1.000 vozil letno. Ker je po obdelavi preostanek izrabljenega vozila treba obdelati še v napravi za drobljenje, je eden od pogojev za obrat tudi sklenjen pogodbeni odnos z upravljavcem naprave za nadaljnjo obdelavo oz. drobljenje (šrediranje).

Obrat lahko deluje v sklopu skupnega načrta, pri čemer prevzema izrabljena vozila z zbiralnih mest, s katerimi ima sklenjen pogodbeni odnos.

Če obrat deluje samostojno, lahko v obratu tudi zbira izrabljena vozila, ne sme pa prevzemati izrabljenih vozil z drugih zbiralnih mest.

Zahteve za obrat za razstavljanje izrabljenih vozil so natančno opredeljene v Prilogi 2 Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) (velikost obrata, razdelitev obratovalne površine, opremljenost prostorov, tehnološki postopek osuševanja in razstavljanja, zahteve v zvezi z obratovanjem, vodenje dokumentacije, razstavljanje izrabljenih vozil itd.).

Obveze obratov izrabljenih vozil za nadaljnjo obdelavo

Obrat za nadaljnjo obdelavo je lahko drobilnik, v katerem se z rezanjem ali drobljenjem razstavljenih vozil, za namen reciklaže pridobiva odpadne kovine.

Obrat za nadaljnjo obdelavo je tudi naprava, ki ni drobilnik in služi prav tako za pridobivanje kovin iz razstavljenih vozil ali pa tudi drugih frakcij snovi, ki se jih lahko reciklira.

V napravah za nadaljnjo obdelavo se lahko obdela le predhodno obdelana vozila v obratih za razstavljanje izrabljenih vozil in s katerimi ima naprava za nadaljnjo obdelavo sklenjen pogodbeni odnos. Drobljenje mora potekati kampanjsko, da se prepreči mešanje masnih tokov z drugimi odpadki.

Tudi obrati za nadaljnjo obdelavo morajo razpolagati z veljavnim okoljevarstvenim dovoljenjem za predelavo po postopkih R12 (izmenjava odpadkov za predelavo s katerim koli postopkom pod R1–R11) in R13 (skladiščenje odpadkov do enega od postopkov pod R1–R12 (razen začasnega skladiščenja, do zbiranja, na mestu nastanka odpadkov)). Zahteve za drobilnike in druge naprave so opredeljene v Prilogi 2 Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20).

ZAHTEVE ZA DOSEGANJE CILJEV PONOVNE UPORABE IN PREDELAVE

Glede na 18. člen Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) morajo gospodarski subjekti od 1. januarja 2015 dalje zagotavljati, da:

• ponovna uporaba in predelava za vse v razstavljanje prevzeta vozila dosežeta najmanj 95 % povprečne mase praznega vozila na leto;
• ponovna uporaba in recikliranje za vsa v razstavljanje prevzeta vozila dosežeta najmanj 85 % povprečne mase praznega vozila na leto.

Gospodarski subjekti so proizvajalci, distributerji, zbiralci, zavarovalnice motornih vozil in osebe, ki razstavljajo, drobijo, predelujejo, reciklirajo ali opravljajo druge dejavnosti obdelave izrabljenih vozil, vključno z njihovimi sestavnimi deli in materiali.

Dodatne obveze v zvezi s cilji ponovne uporabe, recikliranja in predelave

Glede na 36. člen Uredbe o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) mora upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil skupaj z upravljavcem drobilnika ali druge naprave za predelavo, kateremu oddaja razstavljena vozila v nadaljnjo obdelave, zagotavljati doseganje ciljev iz 18. člena Uredbe o izrabljenih vozilih glede ponovne uporabe in predelave ter ponovne uporabe in recikliranja za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila. Upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil mora pred oddajo razstavljenega vozila v drobljenje ali v obdelavo v drugi napravi za predelavo izločiti in predati v ponovno uporabo ali recikliranje sestavne dele, materiale in tekočine v letnem deležu 10 % od celotne mase prevzetih praznih izrabljenih vozil. Kot dokazilo o predaji sestavnih delov, materialov ali tekočin v ponovno uporabo ali recikliranje se uporablja evidenčne in tehtalne liste. Upravljavec drobilnika pa mora odvisno od mase prevzetih razstavljenih vozil od nekovinskih preostankov drobljenja od 1. januarja 2015 predati v predelavo vsaj 15 % nekovinskih ostankov po drobljenju, od tega najmanj 5 % v recikliranje.

KAKO IZRAČUNATI STOPNJO PONOVNE UPORABE IN PREDELAVE TER PONOVNE UPORABE IN RECIKLIRANJA?

Za izračun letnega deleža recikliranja se za maso vozila upošteva masa praznega vozila iz prometnega dovoljenja po odbitku mase prevzete vsebine rezervoarja pri 90 % polnosti (40 kg) in po odbitku mase voznika (75 kg).

Kot dokazilo o predaji sestavnih delov, materialov ali tekočin v ponovno uporabo ali recikliranje se uporablja evidenčne in tehtalne liste ter dokazila o predaji delov v ponovno uporabo (npr. izdajnica in računi). Zahtevo v zvezi z doseganjem deleža sestavnih delov, materialov in tekočin, ki se jih preda v ponovno uporabo ali recikliranje, lahko skupaj izpolni več obratov za razstavljanje izrabljenih vozil, kar je treba dokazati z dokumentacijo vseh udeleženih obratov, vključenih v načrt ali skupni načrt.

Tudi zahteve za upravljavca drobilnika so podobne. Za potrebe izračuna stopnje predelave mora upravljavec drobilnika voditi naslednjo evidenco o obdelavi odpadkov:

• količino v drobljenje ali drugačno predelavo prevzetih razstavljenih vozil in njihovih delov ter njihovi celotni masi, izraženih v kilogramih, ločeno po posameznih obratih za razstavljanje izrabljenih vozil,
• količino v drobilniku ali drugi napravi za predelavo obdelanih razstavljenih vozil in njihovih delov ter njihovi celotni masi, izraženih v kilogramih, ločeno po posameznih materialih, količino nekovinskih preostankov drobljenja, predanih v predelavo, izraženih v kilogramih.

Če upravljavec drobilnika prevzema razstavljena vozila in njihove dele od različnih upravljavcev obratov za razstavljanje izrabljenih vozil iz načrta ali skupnega načrta, mora podatke voditi ločeno za vsak načrt oziroma skupni načrt posebej.

Primer 3: Določitev mase prevzetega vozila

Masa vozila iz prometnega dovoljenja znaša 1049 kg. Masi vozila se za potrebe izračuna stopnje reciklaže odšteje masa voznika (75 kg) in masa goriva (40 kg).

1049 kg (masa vozila iz prometnega dovoljenja)

- 75 kg (masa voznika)

- 40 kg (masa goriva)

= 934 kg

Prevzeto vozilo je treba tudi dejansko stehtati.

Primer 4: Izračun ponovne uporabe sestavnih delov (manjkajoči deli) iz osiromašenih vozil

Če prihaja do bistvenega odstopanja med nazivno (izračunano) in tehtano maso vozila, lahko predvidevamo, da je vozilo osiromašeno (zadnji imetnik je z vozila že odvzel dele vozil za ponovno uporabo) in to upoštevamo pri doseganju ciljev iz 18. člena Uredbe kot ponovna uporaba. V tem primeru se ponovno uporabo sestavnih delov (manjkajočih delov) izračuna tako, da se od mase vozila iz prometnega dovoljenja odštejeta masi voznika in goriva ter masa stehtanega vozila.

1049 kg (masa vozila iz prometnega dovoljenja)

- 75 kg (masa voznika)

- 40 kg (masa goriva)

- 795 kg (dejanska (stehtana) masa prevzetega vozila)

= 139 kg (masa ponovno uporabljenih sestavnih delov pred oddajo vozila v razgradnjo)

Primer 5: Izračun doseganja ciljev ponovne uporabe in predelave (18. člen Uredbe)

Izhodišče izračuna predstavlja izračunana masa prevzetega vozila, kot je prikazano v primeru 3. Upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil mora skladno z Uredbo o izrabljenih vozilih (Uradni list RS, št. 32/11, 45/11, 26/12, 84/18-ZIURKOE in 101/20) najprej izgraditi sestavne dele in snovi, ki jih je možno predati v ponovno uporabo. Za izračun doseganja ciljev se upošteva dejansko stehtano maso sestavnih delov in snovi. Če gre za osiromašeno vozilo, pa se v izračun doda tudi izračunano maso delov ponovne uporabe, prikazane v primeru 4.

Upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil mora takoj po prevzemu pri vsakem izrabljenem vozilu:

• odstraniti akumulator,
• rezervoarje za tekočine obdelati po navodilih proizvajalca,
• pirotehnične sestavne dele po zahtevah proizvajalca z usposobljenim osebjem razstaviti in predati v uničenje v obrate, ki imajo dovoljenje za uničevanje pirotehničnih sredstev, ali jih s sprožitvijo v vgrajenem stanju narediti nenevarne.

Pred nadaljnjo obdelavo morajo upravljavci obratov za razstavljanje vozil izločiti in ločeno zbrati naslednje tekočine in sredstva:

• gorivo (vključno z utekočinjenim plinom za pogon vozil),
• hladilno tekočino,
• zavorno tekočino,
• tekočino za čiščenje stekel,
• hladilno sredstvo iz klimatskih naprav (CFC in druge),
• oljni filter,
• motorno olje, olje menjalnika, olje diferenciala, hidravlično olje in olje vzmetenja (amortizerjev), če se vzmetenje ne razstavlja v obratu za razstavljanje izrabljenih vozil (olja se lahko zmeša, če to ni v nasprotju s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadnimi olji).

Upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil mora zaradi njihove škodljivosti in nevarnosti za okolje pred nadaljnjo obdelavo odstraniti naslednje snovi, materiale in sestavne dele:

• toplotne shranjevalnike v skladu z navodili proizvajalca,
• vzmetenje (amortizerje), če vozilo ni osušeno,
• sestavne dele, ki vsebujejo azbest,
• sestavne dele, ki vsebujejo živo srebro (npr. stikala), če je to izvedljivo,
• snovi, ki niso v povezavi z izrabljenimi vozili.

Pred predajo razstavljenega vozila drobilniku ali drugi napravi za nadaljnjo obdelavo pa je treba odstraniti vsaj še naslednje sestavne dele, snovi in materiale in jih prednostno predati v ponovno uporabo ali recikliranje:

• katalizatorje,
• uteži na kolesih,
• železna platišča,
• aluminijasta platišča,
• sprednja, zadnja in stranska stekla kot tudi stekla strešnih oken,
• pnevmatike,
• večje sestavne dele iz umetnih snovi (npr. odbijači, pokrovi za platišča koles in rešetke hladilnika), če se teh materialov pri drobljenju ali po njem ne ločuje na način, ki omogoča recikliranje,
• kovinske dele, ki vsebujejo baker, aluminij in magnezij, če se teh materialov ne ločuje pri drobljenju ali po njem.

Iz izrabljenega vozila dobljene sestavne dele in snovi je treba prednostno predati v ponovno uporabo ali predelavo. Zagotoviti je treba, da je največji mogoči delež razstavljenih sestavnih delov predan v ponovno uporabo. Zavorno tekočino, hidravlično tekočino, hladilno sredstvo iz klimatskih naprav in hladilno tekočino je treba, če je to tehnično izvedljivo in ekonomsko upravičeno, predati v predelavo. Odpadna olja je treba predati v obdelavo ali odstranjevanje. Odpadke za predelavo in odpadke za odstranjevanje je treba ločeno skladiščiti v vidno označenih posodah.

O vseh odvzetih delih in snoveh je treba voditi evidenčne liste o predaji odpadkov v predelavo ali odstranjevanje.

Pri izračunu je treba upoštevati naslednje:

• ponovna uporaba - upoštevana je masa delov, odvzetih pred razgradnjo vozil za namen ponovne uporabe ali izračunana masa pri osiromašenih vozilih (primer 4);
• reciklaža - upoštevana je masa materialov ali snovi, oddanih v predelavo po postopkih R3, R4, R5 in R8;
• predelava - upoštevana je masa materialov ali snovi, oddanih v predelavo po postopkih R1, R3, R4, R5 in R8.

*masa voznika

**masa goriva

SKUPAJ	PONOVNA UPORABA	PREDELAVA					ODLAGANJE	SEŽIG
		R1	R3	R4	R5	R8	D1	D10
934 kg	55,5 kg	38 kg	117,5 kg	659 kg	20 kg	5 kg	30 kg	8,9 kg
100%	5.94%	4.07%	12.58%	70.56%	2.14%	0.54%	3.21%	0.95%

Gospodarski subjekti morajo zagotoviti, da ponovna uporaba in predelava za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosežeta najmanj 95 %:

PONOVNA UPORABA + PREDELAVA (R1 + R3 + R4 + R5 + R8) = 895 kg (95,82 %)

Gospodarski subjekti morajo zagotoviti, da ponovna uporaba in recikliranje za vsa v razstavljanje prevzeta izrabljena vozila dosežeta najmanj 85 %:

PONOVNA UPORABA + RECIKLIRANJE (R3 + R4 + R5 + R8) = 857 kg (91,76 %)

Primer 6: Izračun doseganja ciljev obrata za razstavljanje izrabljenih vozil (2. odstavek 36. člena Uredbe o izrabljenih vozilih)

Upravljavec obrata za razstavljanje izrabljenih vozil mora pred oddajo razstavljenega vozila v drobljenje izločiti in predati v ponovno uporabo ali recikliranje sestavne dele, materiale in tekočine v letnem deležu 10 % od mase prevzetih praznih izrabljenih vozil.

PONOVNA UPORABA + R3 + R4 + R5 = 154,5 kg (16,54 %)

Primer 7: Izračun doseganja ciljev upravljavca drobilnika (2. odstavek 36. člena Uredbe o izrabljenih vozil)

Upravljavec drobilnika mora odvisno od mase prevzetih razstavljenih vozil od nekovinskih preostankov drobljenja predati v predelavo minimalno 15 %, od tega najmanj 5 % v recikliranje.

Nekovinski preostanki drobljenja:

PREDELAVA

19 12 10 gorljivi odpadki (iz odpadkov pridobljeno gorivo) = 31,0 kg (32,12 %)

RECIKLIRANJE

19 12 04 plastika in gume = 35,5 kg (36,79 %)

ODLAGANJE

19 12 12 drugi odpadki (vključno z mešanicami materialov), ki nastanejo pri mehanski obdelavi odpadkov in niso zajeti v 19 12 11 = 30,0 kg

SKUPAJ = 96,5 kg

Primer 8: Posredovanje podatkov v informacijski sistem o ravnanju z izrabljenimi vozili

Preglednica 1: Surovine iz odstranjevanja onesnaževal in razstavljanja

surovine iz odstranjevanja	Ponovna		Energetska	Skupna
onesnaževal	uporaba	Recikliranje	predelava	predelava	Odlaganje	Drobljenje
in razstavljanja	(A)	(B1)	(C1)	(D1=B1 + C1)	(E1)
akumulatorji (16 06 01*)	0	2.5	0	2.5	0	0
tekočine (razen goriv)	0	0	0	0	0	0
filtri za olje (16 01 07*)	0	0	0	0	0	0
Druge surovine iz	0	0	0	0	0	0
odstranjevanja
onesnaževal (razen goriva)
katalizatorji (16 08 01)	0	5	0	5	0	0
kovinski deli	40.5	32	0	32	0	721
avtomobilski plašči (16 01 03)	0	32	0	32	0	0
veliki plastični deli	10	15	0	15	0	0
steklo (16 01 20)	5	20	0	20	0	0
druge surovine iz	0	35	7	42	0	0
razstavljanja
skupaj	55.5	141.5	7	148.5	0	721

Preglednica 2: Surovine iz drobljenja

	Energetska	Skupna
surovine iz drobljenja	Recikliranje	predelava	predelava	Odlaganje
	(B2)	(C2)	(D2=B2 + C2)	(E2)
železovi ostanki (jeklo)	557.7	0,0	557.7	0,0
neželezne surovine (aluminij,	28,3	0	28.3	0
baker, cink, svinec itd.)
težka frakcija iz drobilnika	38,0	0,0	38	10
lahka frakcija iz drobilnika	36	31,0	67	20,0
skupaj	660	31,0	691,0	30

Preglednica 3: Skupna ponovna uporaba, predelava in recikliranje

		Skupna ponovna	Skupna ponovna
Ponovna uporaba	Skupno recikliranje	Skupna predelava	uporaba in	uporaba in
(A)	(B1 + B2 + F1)	(D1 + D2 + F2)	recikliranje	predelava
			(X1=A+B1+B2+F1)	(X2=A+D1+D2+F2)
55.5	801.5	839.5	857	895
W (skupno število izrabljenih vozil)		1	91.76%	95.82%
W1 (skupna masa izrabljenih vozil)		934	X1/W1	X2/W2