V tretje države je bilo leta 2025 prek slovenskih carinskih izpostav izvoženih več kot 190.000 ton odpadkov, uvoženih pa nekaj manj kot 121.000 ton. Izvoz odpadkov se je v primerjavi z letom prej povečal za 3,5 odstotka, uvoz pa zmanjšal za približno pet odstotkov. Med izvoženimi odpadki izstopajo RDF, odpadna plastika, papir in karton ter kovine.
Inšpektorat Republike Slovenije za okolje in prostor (IRSOP) je na podlagi podatkov iz carinskih deklaracij Finančne uprave Republike Slovenije analiziral uvoz in izvoz odpadkov med Slovenijo in državami zunaj Evropske unije v letu 2025.
Podatki kažejo različno gibanje izvoza in uvoza. Medtem ko se izvoz odpadkov povečuje, se količina uvoženih odpadkov zmanjšuje.
Ključni podatki za leto 2025
več kot 190.000 ton odpadkov je bilo izvoženih iz Slovenije v države zunaj EU
nekaj manj kot 121.000 ton odpadkov je bilo uvoženih iz tretjih držav
3,5 odstotka več odpadkov je bilo izvoženih kot leta 2024
približno pet odstotkov manj odpadkov je bilo uvoženih
več kot 52.000 ton odpadne plastike je bilo izvoženih
več kot 31.000 ton odpadne plastike je bilo izvoženih v Turčijo
Več kot 190.000 ton izvoženih odpadkov
Leta 2025 je bilo v tretje države izvoženih več kot 190.000 ton odpadkov oziroma za 3,5 odstotka več kot leta 2024. Med najpogosteje izvoženimi so bili iz odpadkov pripravljeno gorivo (RDF), odpadna plastika, odpadni papir in karton ter odpadne in barvne kovine.
Več kot 77 odstotkov izvoznih deklaracij se je nanašalo na pošiljke v Bosno in Hercegovino ter Srbijo. Skupno so bile izvozne deklaracije izdane za 20 namembnih držav, dve več kot leto prej.
Posebej izrazito se je povečal izvoz odpadnega papirja. Leta 2024 ga je bilo izvoženega nekaj manj kot 15.000 ton, leta 2025 pa že skoraj 30.000 ton. Povečal se je tudi izvoz odpadnega tekstila, in sicer s 1.700 na 4.400 ton.
Več odpadne plastike v Turčijo
Izvoz odpadne plastike se je nadaljeval tudi v letu 2025. Izvoženih je bilo več kot 52.000 ton, medtem ko je količina leto prej znašala nekaj več kot 50.000 ton.
Najpomembnejša destinacija za odpadno plastiko je bila Turčija. Izvoz vanjo se je v primerjavi z letom 2024 več kot podvojil – z dobrih 15.000 na več kot 31.000 ton. Druga pomembna destinacija je bila Malezija, odpadna plastika pa je bila poslana tudi v Indonezijo, Vietnam, Srbijo in druge države.
RDF se je medtem izvažal izključno v Bosno in Hercegovino. Skupna količina izvoženega RDF in odpadne plastike se je v primerjavi z letom 2024 povečala za približno sedem odstotkov.
Uvoz odpadkov se zmanjšuje
V nasprotju z izvozom se je uvoz zmanjšal. Leta 2025 je bilo sprejetih 4.162 uvoznih deklaracij, kar je približno 15 odstotkov manj kot leto prej. Količina uvoženih odpadkov se je zmanjšala za približno pet odstotkov, s skoraj 127.000 ton leta 2024 na nekaj manj kot 121.000 ton leta 2025.
Največ je bilo uvoženih odpadnih kovin, papirja in barvnih kovin. Zmanjšale so se količine uvoženih tekstilnih vlaken in ribiških mrež ter odpadne električne in elektronske opreme, ponovno pa so se uvažali odpadni svinčevi akumulatorji.
Odpadki so bili uvoženi iz 33 držav, kar je sedem držav več kot leto prej.
Petletni trend: več izvoza in manj uvoznih deklaracij
Primerjava obdobja 2021–2025 kaže še izrazitejšo spremembo. Količina izvoženih odpadkov se je v tem času povečala za 33 odstotkov, število izvoznih deklaracij pa za 54 odstotkov.
Pri odpadni plastiki je bila rast še večja: izvožene količine so bile leta 2025 za 52 odstotkov višje kot leta 2021, število izvoznih deklaracij za odpadno plastiko in RDF pa se je povečalo za 62 odstotkov.
Na uvozni strani je trend obraten. Leta 2025 je bilo sprejetih za 33 odstotkov manj uvoznih deklaracij kot leta 2021, čeprav se same količine uvoženih odpadkov v tem obdobju niso zmanjšale v enakem obsegu.
Kaj kažejo podatki?
Podatki za leto 2025 potrjujejo nadaljnjo rast izvoza odpadkov iz Slovenije v države zunaj EU, pri čemer je posebej opazen tok odpadne plastike v Turčijo. Hkrati se uvoz zmanjšuje tako po številu deklaracij kot po skupni količini.
Petletni trend je še izrazitejši: od leta 2021 se je količina izvoženih odpadkov povečala za 33 odstotkov, pri odpadni plastiki pa za 52 odstotkov. Podatki tako kažejo, da čezmejno pošiljanje ostaja pomemben del ravnanja z odpadki, hkrati pa poudarjajo pomen sledljivosti pošiljk, pravilnega izpolnjevanja dokumentacije in učinkovitega nadzora nad tokovi odpadkov, zlasti pri pošiljkah v države zunaj Evropske unije.