Predlagam, da se držite navodil oziroma priporočil Smernic, ki navajajo to, kar ste že v začetku vprašanja navedli.

Najvišja menja vrednost je 100 CFU v 100 ml. Lahko pa si ustanova (skupina strokovnjakov za izdelavo načrta) predpiše strožje vrednosti kot je najvišja mejna vrednost v kvadratku »mejna vrednost v vašem objektu«, glede na različnost (otroci, starostniki – rizične skupine) v objektu.

Po mojem mnenju si je najbolje predpisati nižjo vrednost, kot je najvišja mejna vrednost in pogostejša preverjanja z vzorčenji vode na končnih vejah. Dobro kondicijo vodovodnega sistema se vzdržuje z rednim izvajanjem vseh ukrepov in potrjevanjem uspešnosti le teh z rezultati vzorčenj vode. Na podlagi tega se lahko oceni ali so izvajanji ukrepi zadostni ali jih je potrebno izvajati bolj pogosto oziroma obratno. Ko se doseže najvišjo mejno vrednost, je že prepozno in navadno nastopi v objektu panika (zapiranje in omejevanje vode ipd., čiščenje sistema z različnimi sredstvi, ogromno ponovitvenih vzorčenj).

Mejnih vrednosti jaz ne morem postavljati. Lahko si jih postavi ustanova sama, ki objekt in sistem pozna vključno z vsemi težavami. Tako, da predlagam da si napišejo, kaj je za njih.

Nizko tveganje (kaj vse morajo narediti da ne bodo dosegli srednjega tveganja oziroma ukrepi ki jih izvajamo so pravilno vzpostavljeni in izvedeni), kaj je za njih.

Srednje tveganje (ponovno kaj vse moramo narediti v objektu – katere ukrepe, da ne bomo dosegli visokega tveganja), in spet kaj je za njih.

Visoko tveganje (in kaj vse moramo narediti da ne dosežemo najvišje mejne vrednosti 100 cfu/100 ml)

Dosežena mejna vrednost – predpisati si, kakšne ukrepe se bo izvajalo in pa tudi popraviti načrt izvajanja ukrepov. Ker če se dosega mejno vrednost v objektu, ukrepi niso očitno dovolj dobro vzpostavljeni ali pa mogoče samo ne dovolj dosledno izvedeni (to je potrebno ugotoviti znotraj ustanove in zaposlenih, ki ukrepe izvajajo).