Napotki in priporočila za izdelavo Načrta gospodarjenja z odpadki
- izdelati ga mora POVZROČITELJ ODPADKOV, če mu na leto nastaja več kot 150 ton odpadkov ali več kot 200 kilogramov nevarnih odpadkov,
- v njem opišemo, kako izvajamo ukrepe preprečevanja in zmanjševanja nastajanja odpadkov,
- opišemo kratko in jedrnato,
- zaradi večje preglednice uporabljamo tabele in preglednice,
- opišemo samo ravnanje v povezavi z odpadki,
- navedemo, da je načrt izdelan na podlagi 27. člena Uredbe o odpadkih (Uradni list, št. 77/22),
- NE NAVAJAMO ZAKONODAJE, ampak jo upoštevamo!
Kratek uvod
(dejavnost, lokacija, kateri odpadki in kje nastajajo)
Navedemo:
– naziv podjetja,
- katera dejavnost se izvaja,
- kateri odpadki nastajajo,
- lokacija podjetja in situacija podjetja s pomočjo atlasa okolja (označimo na zemljevidu).
http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso
- Podatki o količinah nastalih odpadkov po številkah odpadkov
(kateri odpadki nastajajo, količine iz evidenčnih listov)
Navedemo odpadke, ki nastajajo, po številkah in imenih skladno s Prilogo Odločbe Komisije z dne 3. maja 2000 o nadomestitvi Odločbe 94/3/ES o oblikovanju seznama odpadkov skladno s členom 1(a) Direktive Sveta 75/442/EGS o odpadkih in Odločbe Sveta 94/904/ES o oblikovanju seznama nevarnih odpadkov skladno s členom 1(4) Direktive Sveta 91/689/EGS o nevarnih odpadkih (UL L št. 226 z dne 6. 9. 2000, str. 3; Odločba 2000/532/ES), zadnjič spremenjene s Sklepom Komisije z dne 18. decembra 2014 o spremembi Odločbe Komisije 2000/532/ES o seznamu odpadkov v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L št. 370 z dne 30. 12. 2014, str. 44; Sklep 2014/955/EU).
https://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/HTML/?uri=CELEX:32014D0955&from=SL
Iz evidenčnih listov (letnih poročil) izpišemo količine posameznih odpadkov za zadnjih nekaj let.
Primer:
- Opis veljavnih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov
(ukrepi, ki jih izvajamo)
Ukrepi za preprečevanje odpadkov so ukrepi, ki se sprejmejo, preden snov, material ali proizvod postane odpadek, in s katerimi se zmanjšajo:
- količina odpadkov, vključno s ponovno uporabo proizvodov ali podaljšanjem njihove življenjske dobe,
- škodljivi vplivi nastalih odpadkov na okolje in človekovo zdravje ali
- vsebnost nevarnih snovi v materialih in proizvodih.
Ukrepi za zmanjševanje nastajanja odpadkov:
- postopki izdelave,
- transport,
- distribucija,
- nabava, poraba,
- ponovna uporaba,
- zbiranje (IJS, zbiralci),
- priprava za ponovno uporabo,
- recikliranje,
- drugi načini predobdelave, obdelave in predelave.
Opišemo, kako zagotavljamo naštete ukrepe.
Opišemo, kakšne surovine uporabljamo (navedemo, ali uporabljamo nevarne snovi in ali obstaja možnost nadomestitve z manj nevarnimi snovmi), kako jih dobavljamo, kakšen transport se uporablja, kako so embalirani (uporabljamo povratno embalažo), kako jih skladiščimo (naročamo večje količine ali jih naročamo sproti, po potrebi), kako poteka proizvodnja (ravnanje s surovinami) …
Opišemo, kako nastale odpadke ločujemo (zabojniki, zbirna mesta, prevzemna mesta) in kako jih označujemo, kako poteka prevzem odpadkov, komu jih oddajamo. Navedemo, ali nastale odpadke ponovno uporabljamo in kako jih pripravimo za ponovno uporabo. Opišemo, ali odpadke recikliramo in kako postopamo in ali jih predobdelujemo, obdelujemo ali odstranjujemo. Kaj nastane po obdelavi (novi odpadki ali produkti) …
Opišemo, kako z opisanim ravnanjem preprečujemo in zmanjšujemo nastajanje odpadkov.
- Opis predvidenih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov
V povezavi z 2. točko – Opis veljavnih ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje nastajanja odpadkov navedemo, kaj nameravamo izboljšali oz. katere ukrepe bomo še sprejeli.
- Opredelitev do zahtev za ločeno zbiranje v skladu z 18. členom uredbe
(1) Odpadke iz papirja, kovine, plastike, stekla in tekstila je treba zbirati ločeno in jih ločeno oddajati ali prepuščati.
(2) Ločeno je treba zbirati in jih ločeno oddajati ali prepuščati tudi odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov.
(3) Ločeno je treba zbirati in jih ločeno oddajati ali prepuščati tudi druge odpadke in jih ne mešati z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki, če to zahteva ravnanje v skladu s prvim ali petim odstavkom 22. člena te uredbe ali poenostavitev ali izboljšanje priprave odpadkov za ponovno uporabo, recikliranja in drugih postopkov predelave. Prejšnji stavek se uporablja tudi za odpadke z isto številko odpadka iz priloge Odločbe 2000/532/ES, če imajo med seboj različne lastnosti, ki so pomembne za njihovo nadaljnjo obdelavo.
(4) Rodovitno zemljo, odrinjeno pri gradbenih posegih, ki nima nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in ki zaradi fizikalnih, kemičnih in mikrobioloških lastnosti omogoča rast rastlin ter jo je v skladu z zakonom, ki ureja kmetijska zemljišča, treba varovati pred trajno izgubo, je treba zbirati ločeno od preostalega zemeljskega izkopa in jo ločeno oddajati, če se zemeljski izkop, katerega sestavni del je, ne uporabi za gradnjo v svojem prvotnem stanju na mestu, kjer je bil izkopan.
- člen (priprava odpadkov za ponovno uporabo, recikliranje in predelava odpadkov po drugih postopkih):
(1) Odpadke je treba pripraviti za ponovno uporabo, reciklirati ali drugače predelati v skladu z zahtevami iz 9. člena te uredbe in prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(5) Ne glede na prejšnje odstavke se odpadki lahko odstranijo in ne predelajo, če so izpolnjeni pogoji iz zakona, ki ureja varstvo okolja.
(1) Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja:
- preprečevanje nastajanja odpadkov,
- priprava odpadkov za ponovno uporabo,
- recikliranje odpadkov,
- drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in
- odstranjevanje odpadkov.
(2) Z odpadki je treba ravnati skladno s prejšnjim odstavkom, da se omogoča nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.
(3) Odstopanje od prednostnega vrstnega reda iz prvega odstavka tega člena je ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov, celostnih vplivov nastajanja takih odpadkov in ravnanja z njimi, splošnih okoljskih, ekonomskih, družbenih vplivov in vplivov na zdravje ljudi ter ob upoštevanju varovanja virov, tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti mogoče le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi.
(1) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:
- ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
- ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
- ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
- ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
Opišemo, katere odpadke ločujemo in kako jih ločujemo, kako zbiramo in oddajamo ali prepuščamo odpadke, ali odpadke iz papirja, kovine in plastike zbiramo ločeno in jih ločeno oddajamo ali prepuščamo.
Navedemo, katere odpadke, za katere je vzpostavljen sistem ločenega zbiranja v skladu s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posameznim tokom ali vrsto odpadkov (embalaža, baterije in akumulatorji, gume, odpadna zdravila …), ločeno zbiramo in ločeno oddajamo ali prepuščamo.
Navedemo, da odpadkov ne mešamo z drugimi odpadki ali drugimi materiali z drugačnimi lastnostmi, kot jih imajo ti odpadki.
Navedemo, v kakšnih posodah, rezervoarjih, kontejnerjih … so odpadki, kje se nahajajo.
Številka odpadka | Naziv odpadka | Ločeno zbiranje |
…. | …. | Kakšna posoda, kje se nahaja |
Navedemo, da z odpadki ravnamo tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in da se s z ravnanjem ne škodi okolju ter da ravnanje ne pomeni tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Utemeljimo!
- Podatki o začasnem skladiščenju odpadkov po številkah odpadkov, vključno z odpadki, ki se skladiščijo ločeno zaradi oddaje v pripravo za ponovno uporabo
Številka odpadka | Naziv odpadkov | Prostor za začasno skladiščenje | Zbirno mesto za prevzem |
… | … | … | . |
… | … | … | . |
- Podatki o načinu zagotavljanja obdelave odpadkov z oddajo ali prepuščanjem odpadkov v skladu s 24. členom uredbe
- člen (obveznost zagotavljanja obdelave odpadkov):
(1) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora zagotoviti njihovo obdelavo, tako da jih:
- obdela sam,
- odda zbiralcu ali
- odda izvajalcu obdelave.
(2) Ne glede na določbo prejšnjega odstavka lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali zbiralec nenevarne odpadke proda trgovcu, če ta zanj zagotovi njihovo obdelavo tako, da jih proda izvajalcu obdelave. Če v primeru iz prejšnjega stavka trgovec odpadkov ne prevzame v fizično posest, se šteje, da je obveznost izvirnega povzročitelja odpadkov ali zbiralca glede zagotovitve obdelave odpadkov izpolnjena, ko je obdelava izvedena v celoti.
(3) Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena lahko izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovi njihovo obdelavo tudi tako, da jih pošlje v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo v skladu z Uredbo 1013/2006/ES.
(4) Ne glede na določbe prejšnjih odstavkov tega člena pa mora izvirni povzročitelj odpadke obvezno oddati ali prepustiti zbiralcu, če je tako določeno s posebnim predpisom, ki ureja ravnanje s posamezno vrsto odpadkov.
(5) Dokazilo o tem, da je izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov zagotovil njihovo obdelavo, je:
- veljavni evidenčni list ali
- listina iz Uredbe 1013/2006/ES za odpadke, poslane v obdelavo v drugo državo članico EU ali tretjo državo.
(6) Izvirni povzročitelj odpadkov ali drug imetnik odpadkov mora ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo predložiti dokazilo iz 2. točke prejšnjega odstavka v pisni ali elektronski obliki.
(7) Določbe petega in šestega odstavka tega člena se ne uporabljajo v primerih, ko izvirni povzročitelj odpadke prepusti v skladu s četrtim odstavkom tega člena.
Navedemo, kako nadalje ravnamo z nastalimi odpadki: obdelamo sami (predelava, odstranjevanje), oddamo zbiralcu ali izvajalcu obdelave (predelovalcu, odstranjevalcu), nenevarne odpadke prodamo trgovcu ali odpadke na podlagi notifikacije (če je potrebna) ali na podlagi Priloge VII pošiljamo v tujino.
Številka odpadka | Naziv odpadka | Nadaljnje ravnanje z odpadki | Prevzemnik odpadkov |
… | … | sami obdelamo/predelamo/odstranimo | / |
… | … | oddamo zbiralcu/izvajalcu obdelave | naziv prevzemnika |
… | … | prodamo trgovcu z odpadki (nenevarni odpadki) | naziv prevzemnika |
… | … | pošljemo v tujino | naziv prevzemnika |
- Opis ukrepov za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje pri začasnem skladiščenju odpadkov v skladu z 19. členom uredbe
- člen (skladiščenje odpadkov):
(1) Pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov morajo biti izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 10. člena te uredbe.
(2) Odpadke je treba začasno skladiščiti, predhodno skladiščiti in skladiščiti ločeno glede na njihove lastnosti ter tako, da:
- ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
- ne pride do mešanja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena te uredbe in da
- so odpadki primerni za obdelavo.
(3) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov poleg izpolnjevanja zahtev za preprečevanje tveganja, čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov iz prvega odstavka 10. člena te uredbe izvajati tudi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:
- emisij snovi in vonjav,
- raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
- razsutja ali razlitja odpadkov,
- hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega,
- ptic, glodavcev in mrčesa ter
- požarov, vključno s samovžigi.
(4) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
(5) Izvirni povzročitelj odpadkov, ki nastanejo zaradi njegovega delovanja ali dejavnosti, lahko odpadke začasno skladišči največ 12 mesecev od njihovega nastanka. Prejšnji stavek se ne uporablja:
- za zemeljski izkop iz 3. točke drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki je izvzet iz te uredbe, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke zaradi nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe, in je pridobljen z gradbeni deli na gradbišču, investitor pa ga zagotovo ponovno uporabi v svojem prvotnem stanju na mestu istega gradbišča, ter
- za neonesnaženo zemljino iz 4. točke tretjega odstavka 2. člena te uredbe, ki nima nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in se zaradi izvajanja dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin odstrani z zgornje plasti tal ter se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uporabi za sanacijo zemljišča po končanju pridobivanja mineralnih surovin ob upoštevanju kakovosti tal, prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, sladkovodnih sistemov, krajine in ustreznih koristnih možnosti rabe saniranega zemljišča.
(6) Zbiralec lahko odpadke predhodno skladišči največ 12 mesecev od njihovega prevzema, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost.
(7) Odpadke je dovoljeno skladiščiti pred predelavo največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ 12 mesecev, pri čemer količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki jih obdelovalec odpadkov lahko hkrati skladišči glede na zmogljivost njegovih skladišč.
(8) Predhodno skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v šestem odstavku tega člena, in skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v prejšnjem odstavku, se štejeta za odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.
(9) Trgovec in posrednik, ki prevzameta odpadke v fizično posest, jih lahko predhodno skladiščita največ en mesec, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih prevzameta z eno pošiljko odpadkov.
(10) Če trgovec in posrednik iz prejšnjega odstavka odpadke predhodno skladiščita več kot en mesec ali je količina predhodno skladiščenih odpadkov večja od ene pošiljke odpadkov, se štejeta za zbiralca odpadkov.
(11) Določbe tega člena, ki se nanašajo na začasno skladiščenje odpadkov, se ne uporabljajo za komunalne odpadke iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.
Navedemo:
- Izpolnjujemo zahteve:
– z odpadki ravnamo tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju,
– ni tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
– ne povzročamo čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
– ne povzročamo škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode,
– ne povzročamo škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.
- Skladiščimo ločeno glede na lastnosti tako, da:
- ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
- ni mešanja odpadkov,
- so odpadki primerni za obdelavo.
- Izvajamo ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:
- emisij snovi in vonjav,
- raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
- razsutja ali razlitja odpadkov,
- hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega,
- ptic, glodavcev in mrčesa ter
- požarov, vključno s samovžigi.
- Način skladiščenja odpadkov:
Odpadke skladiščimo tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.
- Trajanje začasnega skladiščenja:
Odpadke začasno skladiščimo največ 12 mesecev od njihovega nastanka.
- Opis ukrepov in nalog, povezanih z varstvom pred požarom pri ravnanju z odpadki
- požarni red (kako ravnamo, kam sporočimo, kaj ukrenemo …)
- zadolžitve
Navedemo, da lahko pri gašenju z vodo nastane določena količina požarne vode – kje se zbirajo požarne vode, volumen, opis …
Navedemo Požarni red (smernice, požarna obremenitev, velikost požarnega sektorja …).
Primer:
Navedemo smernice požarnega varstva, npr.:
- Zagotovljen je ustrezen dostop, ki omogoča nemoteno intervencijo.
- Začetni (lokaliziran) požar, ki se še ni razširil po prostoru, bo gašen z ročnimi gasilnimi aparati (prah, CO2) ali z drugimi priročnimi sredstvi in brez posebne zaščitne opreme.
- Na voljo bo dovolj sredstev za zadušitev začetnega požara.
- Osnovna konstrukcija objekta (stene, tlaki, streha) je oz. bo negorljiva.
- Elementi naprave za obdelavo odpadkov so kovinski in negorljivi.
- V kleti bo požarni bazen.
- Investitor in projektanti upoštevajo smernice za zajem požarne vode.
Zagotovljen bo zajem vseh morebitnih požarnih voda; njihov prehod v okolje bo v celoti onemogočen.
Po gašenju bo potekal nadzor nad kakovostjo vode in glede na rezultate se bo voda po potrebi prečrpala v javno kanalizacijo z zaključkom na javni komunalni čistilni napravi. Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo.