(dejavnost, lokacija, katere odpadke zbiramo, od koga jih prevzemamo, komu jih oddamo)

Navedemo:

–    naziv podjetja,

–    katere odpadke zbiramo, od kod izvirajo,

–    komu jih oddajamo,

–    lokacija podjetja in situacija podjetja s pomočjo atlasa okolja (označimo na zemljevidu).

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

 

1. Podatki o kraju zbirnega centra z navedbo šifre in imena katastrske občine ter parcelne številke ali številke stavbe iz registra nepremičnin

 

Uporabimo Atlas okolja: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso in

Javni vpogled v nepremičnine:

http://prostor3.gov.si/javni-arhiv/login.jsp?jezik=sl

Primer:

• Kraj zbirnega centra: Unija Računovodska hiša d.d., (Unija Smart Accounting d.o.o.), Tržaška c. 515, 1351 Brezovica pri Ljubljani
• Šifra in ime katastrske občine: 1724 Brezovica
• Parcelne številke: 361/6 in 361/7
• Številke stavbe iz registra nepremičnin: 3664

 

2. Številke odpadkov, ki jih zbiramo, in njihov izvor

 

Primer:

Številka odpadka	Naziv odpadka	Izvor
…	…	…
16 01 17	Železne kovine	obrati za razstavljanje izrabljenih vozil
16 01 18	Barvne kovine	obrati za razstavljanje izrabljenih vozil
17 04 02	Aluminij	ločeno zbrane frakcije pri izvajanju dejavnosti ali kot ločeno zbrane frakcije od zbiralcev ali predelovalcev tovrstnih odpadkov

 

3. Podatki o sredstvih in opremi, s katerimi prevzemamo odpadke

Navedemo vsa sredstva in opremo, ki jih uporabljamo pri zbiranju odpadkov (tehtnice, viličarji, embalaža, v katero sprejemamo odpadke, vozila, ki jih uporabljamo …).

Primer:

• digitalna tehtnica, proizvajalec, oznaka, nosilnost, kje se nahaja,
• digitalna tehtnica, proizvajalec, oznaka, nosilnost, kje se nahaja,
• 3x ročni paletni viličar, nosilnost,
• plastični neprepustni industrijski zabojniki – 25 kosov (dimenzije d x š x v, kje v zbirnem centru),
• kovinski zabojniki,
• »big bag« vreče
• kovinski kontejner 7,5m³,
• tovorno vozilo, kombi, proizvajalec, nosilnost.

4. Podatek o zmogljivosti predhodnega skladiščenja nevarnih odpadkov in podatek o zmogljivosti predhodnega skladiščenja nenevarnih odpadkov, določena na način iz šestega odstavka 32. člena uredbe

 člen (zbirni center):

(6) Zbirni center mora imeti poleg podatkov iz prejšnjega odstavka na vidnem mestu objavljen tudi podatek o zmogljivosti predhodnega skladiščenja nevarnih odpadkov in podatek o zmogljivosti predhodnega skladiščenja nenevarnih odpadkov, ki mora biti določena na način, da omogoča varno skladiščenje v skladu s to uredbo.

Primer:

Zmogljivost predhodnega skladiščenja	Količina
Skupna količina odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost (kg):	50.000
Skupna količina nevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost (kg):	20.000
Skupna količina nenevarnih odpadkov, ki se lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost (kg):	30.000

 

5. Opis načina predhodnega skladiščenja odpadkov in opis postopka za spremljanje količin predhodno skladiščenih odpadkov, da se ne preseže predhodno skladiščena količina iz prejšnje točke

(2) Odpadke v obliki mulja ali blata ter odpadke, iz katerih se izcejajo mineralna olja ali emulzije, je dopustno predhodno skladiščiti le v nadstrešenem objektu z betonskimi tlaki, tako da so odpadki zaščiteni pred padavinami, tekočine, ki se izcejajo iz odpadkov, pa je treba zajeti, tako da se prepreči njihov izpust v zunanje okolje.

(3) Predhodno skladišče tekočih odpadkov, pakiranih v premično embalažo, mora biti urejeno tako, da je zaščiteno s streho, ima neprepustne tlake in je opremljeno z zadrževalnim sistemom brez iztoka v zunanje okolje, ki ima prostornino, najmanj dvakrat večjo od največje premične embalažne enote. Zadrževalni sistem iz prejšnjega stavka je mogoče zagotoviti tudi z gradbeno ureditvijo tlakov prostora ali zaporo na vhodu v prostor, če zbiralec razpolaga z dokazilom, da takšna ureditev omogoča zadostno zadrževalno prostornino.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko predhodno skladišče tekočih odpadkov, pakiranih v zaprto premično embalažo, tudi na prostem na betonskih ali asfaltnih površinah, če ima zbiralec pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za odvajanje odpadne industrijske vode, ki nastaja kot posledica padavin, in izvaja preverjanje premične embalaže ob vsakem prevzemu odpadkov ter izločanje iz uporabe embalažo, ki ji je potekel rok uporabe, skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za rabo premične embalaže iz zakona, ki ureja prevoz nevarnega blaga. Zbiralec mora o preverjanju in izločanju premične embalaže voditi evidenco.

(5) Prelivanje ali pretakanje tekočih odpadkov iz ene premične embalaže v drugo z namenom zamenjave embalažne enote zaradi njene poškodovanosti ali pretečenega roka uporabe, kot je določen skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, je dopustno samo v zaprtih prostorih, opremljenih z zadrževalnim sistemom iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Pretresanje prašnih odpadkov zaradi razkladanja ali njihovega predhodnega sortiranja je dopustno samo v zaprtih prostorih ali sistemih.

(7) Zbiralec mora zagotoviti, da količina odpadkov v predhodnem skladišču ne presega zmogljivosti predhodnega skladišča, določene na način iz šestega odstavka 32. člena te uredbe. 

32. člen (zbirni center):

(1) Zbirni center mora imeti izvedeno ustrezno tehnično varovanje objekta ali območja, tako da je vanj preprečen vstop nepooblaščenih oseb, še zlasti izven obratovalnega časa.

(2) Zbiralec, ki lahko hkrati predhodno skladišči več kot 50 ton gorljivih ali vnetljivih nevarnih odpadkov v objektu ali izven objekta ali več kot 500 ton gorljivih ali vnetljivih nenevarnih odpadkov v objektu, mora za izvajanje dejavnosti zbiranja odpadkov zagotoviti, da je na lokaciji zbirnega centra 24 ur na dan in 365 dni na leto prisotna varnostna služba, ki izven obratovalnega časa izvaja urni pregled celotne lokacije ali nadzoruje celotno območje skladiščenih odpadkov z ustreznimi tehničnimi sistemi nadzora, kot je varnostni videonadzor ali termovizijski nadzor, vezan na sistem alarmiranja.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora zbiralec, ki na prostem predhodno skladišči 200 m³ ali več trdnih gorljivih odpadkov, zagotoviti, da zbirni center izpolnjuje zahteve iz predpisa, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem.

(4) Na območju zbirnega centra je prepovedana uporaba odprtega ognja, kajenja ter vročih ali iskrečih se virov.

(5) Zbirni center mora imeti na vidnem mestu obešen pisni seznam ukrepov varstva okolja iz prejšnjega člena in prejšnjih odstavkov tega člena, ki jih izvaja, ter tlorisni razpored skladiščnih prostorov ali območij, na katerih se predhodno skladiščijo odpadki s podobnimi nevarnimi ali fizikalnimi lastnostmi. Pisni seznam ukrepov in tlorisni razpored skladiščnih prostorov ali območij iz prejšnjega stavka morata biti v primeru odprtih skladišč izdelana tako, da sta odporna proti vremenskim razmeram.

Opišemo, kako odpadke sprejmemo, kako jih skladiščimo, kako je urejeno skladišče (upoštevamo 32. člen, glede na posamezne odpadke (odpadki v obliki mulja ali blata ter odpadke, iz katerih se izcejajo mineralna olja ali emulzije – v nadstrešenem objektu z betonskimi tlaki, tako da so odpadki zaščiteni pred padavinami, tekočine, ki se izcejajo iz odpadkov, se zajemajo, tako da se prepreči njihov izpust v zunanje okolje, tekoči odpadki – pod streho, neprepustni tlaki, opremljeno z zadrževalnim sistemom brez iztoka v zunanje okolje, s prostornino, najmanj dvakrat večjo od največje premične embalažne enote; lahko tudi zadrževalni sistem z gradbeno ureditvijo tlakov prostora ali zaporo na vhodu v prostor, dokazilo, da takšna ureditev omogoča zadostno zadrževalno prostornino).

Navedemo, kako spremljamo količine predhodno skladiščenih odpadkov, da ne presežemo predhodno skladiščene količine, npr.: Odpadki se predhodno skladiščijo največ 12 mesecev od njihovega prevzema, pri čemer njihova količina ne presega količine odpadkov, ki jih zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost. Ker se vsak vstop in izstop v zbirni center vodita z računalniškim programom, se v vsakem trenutku lahko preveri stanje na predhodnem skladišču. S tem je zagotovljeno, da se ne prekorači dovoljena količina predhodno skladiščenih odpadkov glede na zmogljivost skladišča. Če računalniškega programa za vodenje nimamo, navedemo ročno vodenje evidence – vpis v evidenco.

6. Opis načina izvajanja ukrepov iz 10., 19. in 20. člena uredbe, ukrepov iz predpisov iz prvega odstavka 31. člena uredbe ter ukrepov iz drugega do sedmega odstavka 31. člena uredbe ter ukrepov iz 32. člena uredbe v povezavi z vrsto in količino predhodno skladiščenih odpadkov

10. člen (varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja):

(1) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:

1. ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
2. ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
3. ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
4. ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

(2) Pri načrtovanju organizacije in ukrepov varstva pred požarom v objektih za ravnanje z odpadki se smiselno upoštevajo zahteve, določene s predpisi, ki urejajo splošne in organizacijske ukrepe varstva pred požarom.

(3) Odmetavanje odpadkov in njihovo puščanje v okolju ter nenadzorovano ravnanje z odpadki v nasprotju s to uredbo ali zakonom, ki ureja varstvo okolja, so prepovedani.

(4) Kurjenje odpadkov na prostem je prepovedano.

(5) Okolje iz tretjega odstavka tega člena so vsa zemljišča in objekti, razen zemljišč in objektov za začasno skladiščenje odpadkov pri izvirnem povzročitelju odpadkov ter zemljišč in objektov zbiralca, obdelovalca odpadkov ter trgovca in posrednika, ki imata odpadke v fizični posesti.

(6) Če gre v primeru iz tretjega odstavka tega člena za odpadke, ki niso komunalni odpadki, odstranitev odpadkov iz okolja in nadaljnje ravnanje z njimi z odločbo odredi pristojni inšpektor osebi, ki je odpadke odvrgla ali pustila v okolju in je bila zadnji imetnik odpadkov, pri čemer se glede stroškov odstranitve odpadkov iz okolja in stroškov nadaljnjega ravnanja z njimi uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo okolja. Zadnji imetnik odpadkov iz prejšnjega stavka je lahko pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ali posameznik. Izvirni povzročitelj odpadka, ki odpadek odda z evidenčnim listom zbiralcu, obdelovalcu odpadkov, ali trgovcu ali posredniku, ki sprejmeta odpadke v fizično posest, se ne šteje za zadnjega imetnika odpadkov iz tega odstavka.

19. člen (skladiščenje odpadkov):

(1) Pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov morajo biti izpolnjene zahteve iz prvega in drugega odstavka 10. člena te uredbe.

(2) Odpadke je treba začasno skladiščiti, predhodno skladiščiti in skladiščiti ločeno glede na njihove lastnosti ter tako, da:

1. ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal,
2. ne pride do mešanja odpadkov iz prvega odstavka 21. člena te uredbe in da
3. so odpadki primerni za obdelavo.

(3) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju in skladiščenju odpadkov poleg izpolnjevanja zahtev za preprečevanje tveganja, čezmernega obremenjevanja in škodljivih vplivov iz prvega odstavka 10. člena te uredbe izvajati tudi ukrepe za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi:

1. emisij snovi in vonjav,
2. raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra,
3. razsutja ali razlitja odpadkov,
4. hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega,
5. ptic, glodavcev in mrčesa ter
6. požarov, vključno s samovžigi.

(4) Izvirni povzročitelj odpadkov, zbiralec, izvajalec obdelave ter trgovec in posrednik, ki imata odpadke v fizični posesti, morajo odpadke skladiščiti tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.

(5) Izvirni povzročitelj odpadkov, ki nastanejo zaradi njegovega delovanja ali dejavnosti, lahko odpadke začasno skladišči največ 12 mesecev od njihovega nastanka. Prejšnji stavek se ne uporablja:

1. za zemeljski izkop iz 3. točke drugega odstavka 2. člena te uredbe, ki je izvzet iz te uredbe, če ni onesnažen z nevarnimi snovmi tako, da bi se moral uvrstiti med nevarne gradbene odpadke zaradi nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe, in je pridobljen z gradbeni deli na gradbišču, investitor pa ga zagotovo ponovno uporabi v svojem prvotnem stanju na mestu istega gradbišča, ter
2. za neonesnaženo zemljino iz 4. točke tretjega odstavka 2. člena te uredbe, ki nima nevarnih lastnosti iz Priloge 3 te uredbe in se zaradi izvajanja dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin odstrani z zgornje plasti tal ter se v skladu s predpisom, ki ureja ravnanje z odpadki iz rudarskih in drugih dejavnosti izkoriščanja mineralnih surovin, uporabi za sanacijo zemljišča po končanju pridobivanja mineralnih surovin ob upoštevanju kakovosti tal, prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst ter njihovih habitatov, sladkovodnih sistemov, krajine in ustreznih koristnih možnosti rabe saniranega zemljišča.

(6) Zbiralec lahko odpadke predhodno skladišči največ 12 mesecev od njihovega prevzema, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih zbiralec lahko hkrati predhodno skladišči v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost.

(7) Odpadke je dovoljeno skladiščiti pred predelavo največ tri leta, pred odstranjevanjem pa največ 12 mesecev, pri čemer količina skladiščenih odpadkov ne sme presegati količine odpadkov, ki jih obdelovalec odpadkov lahko hkrati skladišči glede na zmogljivost njegovih skladišč.

(8) Predhodno skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v šestem odstavku tega člena, in skladiščenje odpadkov, ki traja dlje od obdobja, določenega v prejšnjem odstavku, se štejeta za odlaganje odpadkov v skladu s predpisom, ki ureja odlagališča odpadkov.

(9) Trgovec in posrednik, ki prevzameta odpadke v fizično posest, jih lahko predhodno skladiščita največ en mesec, pri čemer njihova količina ne sme presegati količine odpadkov, ki jih prevzameta z eno pošiljko odpadkov.

(10) Če trgovec in posrednik iz prejšnjega odstavka odpadke predhodno skladiščita več kot en mesec ali je količina predhodno skladiščenih odpadkov večja od ene pošiljke odpadkov, se štejeta za zbiralca odpadkov.

(11) Določbe tega člena, ki se nanašajo na začasno skladiščenje odpadkov, se ne uporabljajo za komunalne odpadke iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.

20. člen (shranjevanje in označevanje odpadkov):

(1) Odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju, skladiščenju in prevažanju označeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.

(2) Nevarni odpadki morajo biti pri začasnem skladiščenju, predhodnem skladiščenju, skladiščenju in prevažanju shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, mora biti izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov.

(3) Med prevozom odpadkov, ki so nevarno blago po predpisih, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, morajo biti ti odpadki označeni tudi v skladu s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga.

(4) Določbe tega člena se ne uporabljajo za:

1. mešane komunalne odpadke iz gospodinjstev in
2. nevarne frakcije komunalnih odpadkov iz gospodinjstev, dokler jih ne prevzame zbiralec.
3. člen (ukrepi varstva okolja, ki jih mora izvajati zbiralec odpadkov):

(1) Zbiralec odpadkov mora pri izvajanju dejavnosti zbiranja odpadkov izvajati ukrepe, s katerimi izpolnjuje zahteve:

1. iz 10., 19. in 20. člena te uredbe,
2. določene s predpisom, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin,
3. določene s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, in
4. določene s predpisi, ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov.

 

31. člen (ukrepi varstva okolja, ki jih mora izvajati zbiralec odpadkov):

(2) Odpadke v obliki mulja ali blata ter odpadke, iz katerih se izcejajo mineralna olja ali emulzije, je dopustno predhodno skladiščiti le v nadstrešenem objektu z betonskimi tlaki, tako da so odpadki zaščiteni pred padavinami, tekočine, ki se izcejajo iz odpadkov, pa je treba zajeti, tako da se prepreči njihov izpust v zunanje okolje.

(3) Predhodno skladišče tekočih odpadkov, pakiranih v premično embalažo, mora biti urejeno tako, da je zaščiteno s streho, ima neprepustne tlake in je opremljeno z zadrževalnim sistemom brez iztoka v zunanje okolje, ki ima prostornino, najmanj dvakrat večjo od največje premične embalažne enote. Zadrževalni sistem iz prejšnjega stavka je mogoče zagotoviti tudi z gradbeno ureditvijo tlakov prostora ali zaporo na vhodu v prostor, če zbiralec razpolaga z dokazilom, da takšna ureditev omogoča zadostno zadrževalno prostornino.

(4) Ne glede na prejšnji odstavek je lahko predhodno skladišče tekočih odpadkov, pakiranih v zaprto premično embalažo, tudi na prostem na betonskih ali asfaltnih površinah, če ima zbiralec pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za odvajanje odpadne industrijske vode, ki nastaja kot posledica padavin, in izvaja preverjanje premične embalaže ob vsakem prevzemu odpadkov ter izločanje iz uporabe embalažo, ki ji je potekel rok uporabe, skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za rabo premične embalaže iz zakona, ki ureja prevoz nevarnega blaga. Zbiralec mora o preverjanju in izločanju premične embalaže voditi evidenco.

(5) Prelivanje ali pretakanje tekočih odpadkov iz ene premične embalaže v drugo z namenom zamenjave embalažne enote zaradi njene poškodovanosti ali pretečenega roka uporabe, kot je določen skladno s predpisi, ki urejajo prevoz nevarnega blaga, je dopustno samo v zaprtih prostorih, opremljenih z zadrževalnim sistemom iz tretjega odstavka tega člena.

(6) Pretresanje prašnih odpadkov zaradi razkladanja ali njihovega predhodnega sortiranja je dopustno samo v zaprtih prostorih ali sistemih.

(7) Zbiralec mora zagotoviti, da količina odpadkov v predhodnem skladišču ne presega zmogljivosti predhodnega skladišča, določene na način iz šestega odstavka 32. člena te uredbe.

32. člen (zbirni center):

(2) Zbiralec, ki lahko hkrati predhodno skladišči več kot 50 ton gorljivih ali vnetljivih nevarnih odpadkov v objektu ali izven objekta ali več kot 500 ton gorljivih ali vnetljivih nenevarnih odpadkov v objektu, mora za izvajanje dejavnosti zbiranja odpadkov zagotoviti, da je na lokaciji zbirnega centra 24 ur na dan in 365 dni na leto prisotna varnostna služba, ki izven obratovalnega časa izvaja urni pregled celotne lokacije ali nadzoruje celotno območje skladiščenih odpadkov z ustreznimi tehničnimi sistemi nadzora, kot je varnostni videonadzor ali termovizijski nadzor, vezan na sistem alarmiranja.

(3) Ne glede na prejšnji odstavek mora zbiralec, ki na prostem predhodno skladišči 200 m³ ali več trdnih gorljivih odpadkov, zagotoviti, da zbirni center izpolnjuje zahteve iz predpisa, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem.

(4) Na območju zbirnega centra je prepovedana uporaba odprtega ognja, kajenja ter vročih ali iskrečih se virov.

(5) Zbirni center mora imeti na vidnem mestu obešen pisni seznam ukrepov varstva okolja iz prejšnjega člena in prejšnjih odstavkov tega člena, ki jih izvaja, ter tlorisni razpored skladiščnih prostorov ali območij, na katerih se predhodno skladiščijo odpadki s podobnimi nevarnimi ali fizikalnimi lastnostmi. Pisni seznam ukrepov in tlorisni razpored skladiščnih prostorov ali območij iz prejšnjega stavka morata biti v primeru odprtih skladišč izdelana tako, da sta odporna proti vremenskim razmeram.

Navedemo, da z odpadki ravnamo tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje ne pomeni tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali, ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami, ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine. Pri predhodnem skladiščenju se smiselno upoštevajo zahteve, določene s predpisi, ki urejajo splošne in organizacijske ukrepe varstva pred požarom.

Odpadke predhodno skladiščimo ločeno glede na njihove lastnosti in tako, da ni čezmernega obremenjevanja voda, zraka in tal, ni mešanja odpadkov in da so odpadki primerni za obdelavo.

Pri predhodnem skladiščenju odpadkov se izvajajo ukrepi za preprečevanje in zmanjševanje škodljivih vplivov na okolje in človekovo zdravje zaradi emisij snovi in vonjav, raznašanja lahkih frakcij odpadkov v okolje zaradi vetra, razsutja ali razlitja odpadkov, hrupa, zlasti zaradi prevažanja odpadkov do skladiščnega prostora in znotraj njega, ptic, glodavcev in mrčesa ter požarov, vključno s samovžigi.

Odpadke skladiščimo tako, da niso neposredno izpostavljeni padavinam, če bi to lahko vplivalo na njihove lastnosti, pomembne za nadaljnjo obdelavo.

Odpadke predhodno skladiščimo največ 12 mesecev od njihovega prevzema, pri čemer njihova količina ne presega količine odpadkov, ki jih lahko hkrati predhodno skladiščimo v zbirnem centru glede na njegovo zmogljivost.

Odpadki so pri predhodnem skladiščenju označeni s podatki o nazivu in številki odpadka, nevarni odpadki pa tudi z napisom »nevarni odpadek«.

Nevarni odpadki so shranjeni v posodah, rezervoarjih, zabojnikih ali drugi embalaži tako, da ne ogrožajo okolja in človekovega zdravja. Embalaža, v kateri so shranjeni nevarni odpadki, je izdelana iz materiala, odpornega proti učinkovanju shranjenih odpadkov.

Pri izvajanju dejavnosti zbiranja odpadkov izvajati ukrepe, s katerimi izpolnjujemo zahteve, ki so   določene s predpisom, ki ureja skladiščenje nevarnih tekočin, s predpisi, ki urejajo emisijo snovi in energije v okolje, in s predpisi, ki urejajo zbiranje posamezne vrste odpadkov.

Navedemo ukrepe varstva okolja, ki jih izvajamo glede na vrsto odpadkov, ki jih zbiramo:

– odpadke v obliki mulja ali blata ter odpadke, iz katerih se izcejajo mineralna olja ali emulzije, predhodno skladiščimo le v nadstrešenem objektu z betonskimi tlaki, tako da so odpadki zaščiteni pred padavinami, tekočine, ki se izcejajo iz odpadkov, pa zajemamo, tako da se prepreči njihov izpust v zunanje okolje;

– skladišče za tekoče odpadke, pakirane v premično embalažo, je urejeno tako, da je zaščiteno s streho, ima neprepustne tlake, opremljeno je z zadrževalnim sistemom brez iztoka v zunanje okolje in ima prostornino, najmanj dvakrat večjo od največje premične embalažne enote, ali je opremljeno z zadrževalnim sistemom z gradbeno ureditvijo tlakov prostora ali zaporo na vhodu v prostor in navedemo dokazilo, da takšna ureditev omogoča zadostno zadrževalno prostornino;

– navedemo pridobljeno okoljevarstveno dovoljenje za odvajanje odpadne industrijske vode, ki nastaja kot posledica padavin, če predhodno skladiščimo tekoče odpadke, pakirane v zaprto premično embalažo na prostem na betonskih ali asfaltnih površinah;

– navedemo, ali izvajamo preverjanje premične embalaže ob vsakem prevzemu odpadkov in izločanje iz uporabe embalažo, ki ji je potekel rok uporabe, skladno s predpisi, ki urejajo pogoje za rabo premične embalaže iz zakona, ki ureja prevoz nevarnega blaga. Navedemo, da o preverjanju in izločanju premične embalaže vodimo evidenco;

– navedemo, da prelivamo ali pretakamo tekoče odpadke iz ene premične embalaže v drugo z namenom zamenjave embalažne enote zaradi njene poškodovanosti ali pretečenega roka uporabe samo v zaprtih prostorih, opremljenih z zadrževalnim sistemom;

– navedemo, da pretresamo prašnate odpadke zaradi razkladanja ali njihovega predhodnega sortiranja samo v zaprtih prostorih ali sistemih;

– navedemo, da količina odpadkov v predhodnem skladišču ne presega zmogljivosti predhodnega skladišča;

– navedemo, ali hkrati predhodno skladiščimo več kot 50 ton gorljivih ali vnetljivih nevarnih odpadkov v objektu ali zunaj objekta ali več kot 500 ton gorljivih ali vnetljivih nenevarnih odpadkov v objektu, da za izvajanje dejavnosti zbiranja odpadkov zagotavljamo, da je na lokaciji zbirnega centra 24 ur na dan in 365 dni na leto prisotna varnostna služba, ki zunaj obratovalnega časa izvaja urni pregled celotne lokacije ali nadzoruje celotno območje skladiščenih odpadkov z ustreznimi tehničnimi sistemi nadzora, kot je varnostni videonadzor ali termovizijski nadzor, vezan na sistem alarmiranja;

– navedemo, ali na prostem predhodno skladiščimo 200 m³ ali več trdnih gorljivih odpadkov, zagotavljamo, da zbirni center izpolnjuje zahteve iz predpisa, ki ureja skladiščenje trdnih gorljivih odpadkov na prostem;

– navedemo, da so na območju zbirnega centra prepovedani uporaba odprtega ognja, kajenje in uporaba vročih ali iskrečih se virov;

– navedemo, da je na vidnem mestu obešen pisni seznam ukrepov varstva okolja, ki jih izvajamo, tlorisni razpored skladiščnih prostorov ali območij, na katerih se predhodno skladiščijo odpadki s podobnimi nevarnimi ali fizikalnimi lastnostmi.

7. Opis ukrepov ob morebitni okoljski nesreči in omejitev njenih posledic

Po Zakonu o varstvu okolja je okoljska nesreča nenadzorovan ali nepredviden dogodek, povezan s posegom v okolje, ki ima zaradi obremenitve okolja takoj ali pozneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja; okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tveganje za okolje je verjetnost, da bo neki poseg v okolje posredno ali neposredno v določenih okoliščinah ali v določenem času škodoval okolju ali življenju ali zdravju ljudi.

Druge nesreče so po definiciji Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami /ZVNDN/ (UL RS, št. 51/06-ZVNDN-UPB1, 97/10, 21/18-ZNOrg) nesreče v cestnem, železniškem in zračnem prometu, požar, rudniška nesreča, porušitev jezu, nesreče, ki jih povzročijo aktivnosti na morju, jedrska nesreča in druge ekološke ter industrijske nesreče, ki jih povzroči človek s svojo dejavnostjo in ravnanjem, pa tudi vojna, izredno stanje, uporaba orožij ali sredstev za množično uničevanje ter teroristični napadi s klasičnimi sredstvi in druge oblike množičnega nasilja.

O nesreči je treba nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje in določen s predpisi o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, in nemudoma izvesti nujne ukrepe, s katerimi se zmanjšajo škodljive posledice za zdravje ljudi in okolje.

Navedemo scenarije za vse možne okoljske nesreče, ki se lahko zgodijo, in kako ravnamo, kako zaščitimo območje. Navedemo odgovorne osebe. Opišemo morebitno evakuacijo …

 

Primeri:

Navedemo, ali objekt stoji na poplavnem območju, erozivnem ali plazovitem območju.

Navedemo, ali je lokacija na ožjem vodovarstvenem območju (oznaka VVO (Uredba o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov …).

Navedemo, kakšno tveganje za okoljsko ali drugo nesrečo pomeni obravnavani poseg.

Navedemo, ali bomo zbirali odpadke znotraj objekta, kako so obdelana tla (npr. betonska plošča, brušena in premazana s premazom, ki zagotavlja odpornost proti obrabi; protiprašna zaščita in vodoodporna zaščita).

Navedemo, ali se odpadki skladiščijo v objektu in so zaščiteni pred atmosferskimi vplivi.

Navedemo, kako poteka manipulacija z odpadki in ali poteka tudi zunaj objekta.

Navedemo, ali odpadke na lokaciji lahko opredelimo kot potencialni vir onesnaževanja podzemne vode in z uredbo zaščitenih vodnih virov, ter navedemo argumente:

• v kakšnem agregatnem stanju so odpadki,
• opišemo dovoz, ravnanje in odvoz odpadkov v napravo,
• način in lokacija zbirnega centra,
• dostava odpadkov, manipulacija na zunanjih površinah, ali se vozilo se s svojim nalagalnim delom postavi npr. neposredno na vhod v objekt,
• skladiščenje odpadkov (npr. dovoz in odvoz »on time«),
• glede na lokacijo npr. dolvodno ali gorvodno od vodnih virov, zaščitenih z Uredbo o vodovarstvenem območju za vodno telo vodonosnikov, …

Navedemo, da z upoštevanjem predvidenih in zahtevanih varnostnih ukrepov vnosa onesnaževal v podzemno vodo pri samem zbiranju odpadkov (in ravnanju z njimi na predmetni lokaciji) ni.

Navedemo, kakšna bi bila posledica razlitja posamezne snovi ali zmesi.

Navedemo kakšna bi bila možnost onesnaženja in kakšni bi bili vplivi na kakovost podzemne vode ob nezgodnem dogodku (npr. strojelomu) na manipulativnih utrjenih površinah.

 

…

8. Opis ukrepov in nalog, povezanih z varstvom pred požarom pri ravnanju z odpadki

–             požarni red (kako ravnamo, kam sporočimo, kaj ukrenemo …)

–             zadolžitve

Navedemo, da lahko pri gašenju z vodo nastane določena količina požarne vode – kje se zbirajo požarne vode, volumen, opis …

Navedemo Požarni red (smernice, požarna obremenitev, velikost požarnega sektorja …).

Primer:

Navedemo smernice požarnega varstva, npr.:

−             Zagotovljen je ustrezen dostop, ki omogoča nemoteno intervencijo.

−             Začetni (lokaliziran) požar, ki se še ni razširil po prostoru, bo gašen z ročnimi gasilnimi aparati (prah, CO₂) ali z drugimi priročnimi sredstvi in brez posebne zaščitne opreme.

−             Na voljo bo dovolj sredstev za zadušitev začetnega požara.

−             Osnovna konstrukcija objekta (stene, tlaki, streha) je oz. bo negorljiva.

−             Elementi naprave za obdelavo odpadkov so kovinski in negorljivi.

−             V kleti bo požarni bazen.

−             Investitor in projektanti upoštevajo smernice za zajem požarne vode.

Zagotovljen bo zajem vseh morebitnih požarnih voda; njihov prehod v okolje bo v celoti onemogočen.

Po gašenju se bo izvajal nadzor kakovosti vode in glede na rezultate se bo voda po potrebi prečrpala v javno kanalizacijo z zaključkom na javni komunalni čistilni napravi. Vplivov na kakovost podzemne vode ne bo.

9. Opis postopka oddajanja zbranih odpadkov v nadaljnje ravnanje, iz katerega je razvidno upoštevanje hierarhije ravnanja z odpadki iz 9. člena uredbe
10. člen (hierarhija ravnanja z odpadki):

(1) Pri nastajanju odpadkov in ravnanju z njimi se kot prednostni vrstni red upošteva naslednja hierarhija ravnanja:

1. preprečevanje nastajanja odpadkov,
2. priprava odpadkov za ponovno uporabo,
3. recikliranje odpadkov,
4. drugi postopki predelave odpadkov (npr. energetska predelava) in
5. odstranjevanje odpadkov.

(2) Z odpadki je treba ravnati skladno s prejšnjim odstavkom, da se omogoča nadaljnje ravnanje z njimi v skladu z zahtevami iz prejšnjega odstavka, ob upoštevanju zahtev iz prvega odstavka 10. člena te uredbe.

(3) Odstopanje od prednostnega vrstnega reda iz prvega odstavka tega člena je ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov, celostnih vplivov nastajanja takih odpadkov in ravnanja z njimi, splošnih okoljskih, ekonomskih, družbenih vplivov in vplivov na zdravje ljudi ter ob upoštevanju varovanja virov, tehnične izvedljivosti in ekonomske smiselnosti mogoče le za posamezne tokove odpadkov, za katere je tako določeno s posebnimi predpisi.

10. člen (varstvo okolja in varovanje človekovega zdravja):

(1) Z odpadki je treba ravnati tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju ter da ravnanje zlasti:

1. ne predstavlja tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
2. ne povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
3. ne povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
4. ne povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

 

Navedemo, kako upoštevamo prednostni vrstni red hierarhije ravnanja z odpadki:

1. preprečevanje odpadkov,
2. priprava za ponovno uporabo,
3. recikliranje,
4. drugi postopki predelave (npr. energetska predelava) in
5. odstranjevanje,

in kako ravnamo z odpadki, da omogočimo nadaljnje ravnanje z njimi tako, da ni ogroženo človekovo zdravje in se ne škodi okolju in da ravnanje ne:

1. pomeni tveganja za vode, zrak, tla, rastline in živali,
2. povzroča čezmernega obremenjevanja s hrupom in neprijetnimi vonjavami,
3. povzroča škodljivih vplivov na območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo ohranjanje narave, ali predpisi, ki urejajo varovanje virov pitne vode, in
4. povzroča škodljivih vplivov na krajino ali območja, na katerih je predpisan poseben režim v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo kulturne dediščine.

 

Odstopanje od prednostnega vrstnega reda ob upoštevanju celotnega življenjskega kroga snovi in materialov ter zmanjšanja obremenitve okolja ni predvideno.

Navedemo še: Nenevarni/nevarni odpadki se po prevzemu, predhodnem sortiranju in predhodnem skladiščenjem oddajo npr. pooblaščenim zbiralcem ali obdelovalcem odpadkov, pred odvozom odpadke stehtamo, odpadke vozimo z lastnim prevoznim sredstvom ali najamemo druge pooblaščene prevoznike …

10. Opis nadzora nad masnim tokom zbranih odpadkov

Navedemo, kako obvladujemo vstop odpadkov v zbirni center in izstop iz njega (ali z računalniškim programom ali vodimo evidenco …), tako da se v vsakem trenutku lahko preveri stanje v skladišču. V nadzor so zajeti vsi snovni tokovi odpadkov, ki prihajajo v objekt in odhajajo iz njega.

Navedemo, da pred vsakim prevzemom preverimo, ali so odpadki skladni z odpadki, ki so navedeni na evidenčnem listu, šele nato jih prevzamemo.

Navedemo, pod kakšnimi pogoji potrdimo elektronski evidenčni list (če nas povzročitelj odpadka, ki ni registriran uporabnik informacijskega sistema, pooblasti, da v njegovem imenu izpolnimo in potrdimo elektronski evidenčni list).

Navedemo, da pred nadaljnjo oddajo odpadkov pooblaščenim zbiralcem ali obdelovalcem odpadkov odpadke ponovno stehtamo in beležimo količine (z računalniškim programom ali ročno z vnosom v evidenco zbiranja odpadkov).

Navedemo, da se skladno s 36. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 44/22) vodi evidenca o zbiranju odpadkov, iz katere je razvidno časovno zaporedje zbiranja odpadkov in ravnanja z njimi. V evidenco vnašamo podatke o številkah odpadkov in količinah:

1. zbranih odpadkov in imetnikih odpadkov, ki so pravne osebe ali fizične osebe, ki opravljajo dejavnost kot samostojni podjetniki, ali posamezniki, ki samostojno opravljajo dejavnost, od katerih jih prevzemamo in so nam bili oddani,
2. zbranih odpadkov po posameznih občinah, od katerih jih prevzemamo, ter načinih zbiranja, in so nam bili prepuščeni,
3. predhodno skladiščenih odpadkov, ločeno po kraju predhodnega skladiščenja, če razpolagamo z več zbirnimi centri,
4. odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim osebam v RS, in o osebah, ki jim oddamo te odpadke, ter
5. odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države z navedbo postopka obdelave, kraja obdelave in izvajalca obdelave.

 

EVIDENCA	ZBIRALEC ODPADKOV
Številka odpadka
Količina	Zbrani odpadki (oddani, prepuščeni)	Imetniki (pravne, fizične osebe)
	Zbrani odpadki po posameznih občinah	Način zbiranja (oddani, prepuščeni)
	Predhodno skladiščeni odpadki	Po kraju predhodnega skladiščenja
	Oddani v nadaljnje ravnanje v Slovenijo	Osebe, ki se jim oddajo ti odpadki
	Odpadki, poslani v EU ali tretje države	Postopek obdelave, kraj, izvajalec obdelave

 

Navedemo, da hranimo evidenco o zbiranju odpadkov za posamezno koledarsko leto najmanj tri leta in ministrstvu ali pristojnemu inšpektorju na zahtevo omogočimo vpogled vanjo.

Navedemo, da skladno s 37. členom Uredbe o odpadkih (Uradni list RS, št. 44/22) do 31. marca tekočega leta ministrstvu predložimo poročilo o zbiranju odpadkov za preteklo koledarsko leto z naslednjimi podatki:

1. ime in naslov oziroma firma in sedež ter matična številka zbiralca,
2. kraj predhodnega skladiščenja odpadkov na statistično regijo natančno in
3. količine po številkah odpadkov:
4. a) predhodno skladiščenih odpadkov na začetku poročevalskega obdobja,
5. b) zbranih odpadkov, prevzetih od izvirnih povzročiteljev odpadkov v RS, ločeno za odpadke, ki so bili zbiralcu prepuščeni, in za odpadke, ki so mu bili oddani, in če je zbiralec izvajalec obvezne občinske gospodarske javne službe iz četrtega odstavka 30. člena te uredbe, tudi ločeno za odpadke iz gospodinjstev in iz dejavnosti ter po občini izvora prepuščenih odpadkov,
6. c) zbranih odpadkov, prevzetih od drugih zbiralcev in izvajalcev obdelave v RS, ločeno po teh imetnikih odpadkov,

č) predhodno skladiščenih odpadkov ob koncu poročevalskega obdobja,

1. d) odpadkov, oddanih v nadaljnje ravnanje drugim zbiralcem, ali izvajalcem obdelave v RS, ločeno po prevzemnikih, ter
2. e) odpadkov, poslanih v obdelavo v druge države članice EU in tretje države, po izvajalcih obdelave ter z navedbo postopka obdelave in kraja obdelave.

(4) Zbiralec, ki zbrane odpadke predhodno skladišči na različnih krajih, mora podatke iz prejšnjega odstavka v poročilu o zbiranju odpadkov navesti ločeno po:

1. posameznih zbirnih centrih in
2. statističnih regijah.

(5) Ministrstvo od zbiralca zahteva dopolnitev poročila o zbiranju odpadkov, če ugotovi, da ni izdelano v skladu z drugim, tretjim ali četrtim odstavkom tega člena ali iz njega ni razvidno izpolnjevanje zahtev iz te uredbe.

(6) Če zbiralec ministrstvu zahtevane dopolnitve poročila o zbiranju odpadkov ne predloži v roku, ki ga ministrstvo določi v zahtevi iz prejšnjega odstavka, se šteje, da poročila ni predložil, o čemer ministrstvo obvesti pristojnega inšpektorja.

 

POROČILO	ZBIRALEC ODPADKOV
Ime in naslov, firma, sedež, matična številka
Kraj predhodnega skladiščenja odpadkov	Statistična regija
Količina
	Predhodno skladiščeni odpadki na začetku poročevalskega obdobja
	Zbrani prevzeti odpadki (oddani, prepuščeni)
	Zbrani odpadki, prevzeti od drugih zbiralcev in izvajalcev obdelave v RS	Ločeno po imetnikih odpadkov
	Predhodno skladiščeni odpadki na koncu poročevalskega obdobja
	Oddani v nadaljnje ravnanje v Slovenijo	Ločeno po prevzemnikih
	Odpadki, poslani v EU ali tretje države	Izvajalec obdelave postopek, kraj

 

Navedemo, da za predložitev poročila o zbiranju odpadkov uporabljamo informacijski sistem o ravnanju z odpadki iz 56. člena uredbe.

 

11. Program izobraževanja o lastnostih nevarnih odpadkov in ravnanju z njimi za osebe, ki prevzemajo, predhodno sortirajo in izvajajo dela v zvezi s predhodnim skladiščenjem nevarnih odpadkov, ali podatki o drugačnem načinu izobraževanja teh oseb, če se zbirajo nevarni odpadki

Če v podjetju zbiramo samo nenevarne odpadke, to navedemo.

 

Če v podjetju zbiramo nevarne odpadke, navedemo, kako organiziramo izobraževanja za osebe, ki prevzemajo, predhodno sortirajo in izvajajo dela v zvezi s predhodnim skladiščenjem nevarnih odpadkov (katere osebe po delovnih mestih, način izobraževanja – interno v podjetju ali udeležba izobraževanj – kje, kaj).

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Dodaj članek med moje vsebine