Slovenija je v zadnjih letih dosegla napredek pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in onesnaženosti zraka ter ima med državami OECD največji delež zavarovanih kopenskih območij. Toda Okoljski pregled Slovenije 2026 opozarja, da ostaja precejšen razkorak med sprejetimi cilji in njihovim dejanskim izvajanjem. Med največjimi izzivi so promet, prilagajanje podnebnim spremembam, komunalne odpadne vode, biotska raznovrstnost in prehod od recikliranja k učinkovitejšemu krožnemu gospodarstvu.
Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) je 11. septembra 2026 v Ljubljani predstavila Okoljski pregled Slovenije 2026, neodvisno oceno napredka države na področju okoljske in podnebne politike.
Pregled Sloveniji priznava več pomembnih dosežkov. Državi je uspelo zmanjšati povezanost nekaterih okoljskih pritiskov z gospodarsko rastjo, občutno so se zmanjšale emisije drobnih delcev PM2,5 in emisije toplogrednih plinov, Slovenija pa ima med državami OECD največji delež zavarovanih kopenskih območij.
Kljub temu je osrednje sporočilo pregleda jasno: sprejeti cilji in zakonodaja morajo hitreje prinesti merljive rezultate v praksi.
Ključna sporočila OECD za Slovenijo
Izvajanje politik: potrebno je boljše medresorsko usklajevanje, jasnejša odgovornost in sistematično spremljanje rezultatov.
Podnebje in promet: emisije toplogrednih plinov iz prometa se še niso začele zmanjševati.
Prilagajanje: več sredstev je treba nameniti preprečevanju podnebne škode, ne le odpravljanju posledic.
Odpadne vode: nov zakonodajni okvir je treba prenesti v konkretne naložbe.
Biotska raznovrstnost: velik obseg zavarovanih območij sam po sebi še ne zagotavlja dobrega stanja narave.
Krožno gospodarstvo: težišče se mora premakniti od recikliranja k preprečevanju nastajanja odpadkov in ponovni uporabi.
Od sprejetih strategij k dejanskemu izvajanju
OECD kot eno ključnih področij izpostavlja sposobnost države za izvajanje okoljskih politik. Potrebni so boljše medresorsko usklajevanje, jasnejša odgovornost za posamezne ukrepe, sistematično spremljanje rezultatov ter večja sposobnost izvajanja politik na regionalni in lokalni ravni.
Po navedbah Ministrstva za okolje in prostor bi moralo biti pri vsakem ključnem ukrepu jasno določeno, kaj je njegov cilj, kdo je odgovoren za izvedbo, kakšen je rok, katere so glavne ovire in kako se bodo rezultati merili.
Enako načelo naj bi veljalo za prostorske, gradbene in okoljske postopke. Hitrejše izvajanje postopkov pri tem po poudarkih ministrstva ne pomeni zniževanja okoljskih standardov, temveč jasnejša pravila, manj podvajanja, boljše sodelovanje institucij, digitalizacijo in jasno določeno odgovornost.
Promet ostaja največji podnebni izziv
Slovenija je znatno zmanjšala emisije toplogrednih plinov in onesnaženost zraka, vendar OECD opozarja, da bodo za doseganje prihodnjih ciljev potrebna dodatna prizadevanja.
Podnebni zakon iz leta 2025 je nacionalni cilj doseganja ničelnih neto emisij določil za leto 2045, pet let pred skupnim ciljem Evropske unije.
Poseben izziv ostaja promet. Emisije toplogrednih plinov iz tega sektorja se še niso začele zmanjševati, nekateri veljavni ukrepi pa po ugotovitvah pregleda še vedno spodbujajo uporabo osebnih avtomobilov.
Kljub izboljšanju kakovosti zraka ostajajo tudi pomembni vplivi onesnaženosti na zdravje, zlasti zaradi kurjenja lesa v gospodinjstvih in prometa.
Poplave pokazale pomen vlaganja v preprečevanje škode
Posebno poglavje pregleda je namenjeno prilagajanju podnebnim spremembam. Čeprav je Slovenija dosegla napredek, OECD ugotavlja, da je načrtovanje prilagajanja še vedno v razmeroma zgodnji fazi.
Slovenija je zaradi nevarnosti, povezanih s podnebnimi spremembami, utrpela največjo gospodarsko škodo v Evropski uniji, zlasti zaradi poplav leta 2023.
OECD zato priporoča spremembo prioritet pri financiranju: preprečevanje škode bi moralo dobiti večjo težo kot odzivanje na posledice nesreč. Podnebna tveganja bi bilo treba že v začetnih fazah vključevati v prostorsko načrtovanje, infrastrukturo in naložbene odločitve.
Od leta 2023 je bilo po navedbah ministrstva veliko narejenega pri upravljanju voda, obnovi in zmanjševanju poplavne ogroženosti, naslednji korak pa mora biti nadaljnja krepitev odpornosti.
Pri čiščenju komunalnih odpadnih voda so potrebne nove naložbe
Pomembno opozorilo OECD se nanaša na zamude pri širjenju sistemov odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode.
Slovenija je leta 2025 uvedla nov zakonodajni okvir, vendar je treba njegove zahteve zdaj prenesti v konkretne naložbe in merljive rezultate.
Ministrstvo namerava opredeliti še neizpolnjene obveznosti, določiti prednostne naložbe, oceniti njihove stroške ter določiti odgovornost in vire financiranja.
Za občine in izvajalce gospodarskih javnih služb bo zato pomembno predvsem, kako hitro se bodo zakonodajne zahteve pretvorile v dejanske investicijske projekte.
Veliko zavarovanih območij, a biotska raznovrstnost ostaja pod pritiskom
Slovenija ima med državami OECD največji delež zavarovanih kopenskih območij, vendar OECD opozarja, da to samo po sebi še ne pomeni dobrega stanja narave.
Med odprtimi vprašanji so boljše poznavanje in ekonomsko vrednotenje ekosistemskih storitev, učinkovitejše usmerjanje ukrepov na območjih Natura 2000 ter presoja potencialno škodljivih vplivov nekaterih oblik podpor na okolje.
Pri nadaljnjih ukrepih bo po stališču ministrstva potrebno tudi sodelovanje z lokalnimi skupnostmi, kmeti in lastniki zemljišč.
Od recikliranja k preprečevanju nastajanja odpadkov
Slovenija reciklira velik delež odpadkov, vendar OECD opozarja, da mora naslednja faza razvoja krožnega gospodarstva preseči osredotočenost na zbiranje in recikliranje.
Težišče se mora pomakniti višje po hierarhiji ravnanja z odpadki – k preprečevanju njihovega nastajanja, ponovni uporabi, učinkovitejši razširjeni odgovornosti proizvajalcev in merljivim ciljem krožnega gospodarstva.
Uspešnosti sistema tako ne bo dovolj ocenjevati samo po količini ustrezno obdelanih odpadkov. Pomembno bo tudi, ali Slovenija ustvarja manj odpadkov, podaljšuje življenjsko dobo izdelkov, učinkoviteje uporablja vire in materiale dejansko vrača v gospodarstvo.
Tudi fiskalna politika mora podpreti zeleni prehod
OECD med priporočili izpostavlja še bolj ciljno usmerjanje pomoči, povezane s cenami energije, postopno krepitev določanja cen ogljika in odpravljanje okolju škodljivih subvencij.
Uresničevanje priporočil zato ne bo naloga samo okoljskega resorja. Ukrepi na področjih prometa, energetike, davkov, kmetijstva in gozdarstva bodo zahtevali sodelovanje več ministrstev in drugih institucij.
Ministrstvo za okolje in prostor namerava priporočila OECD pretvoriti v operativni pregled, v katerem bodo za posamezna priporočila določeni pristojni resorji, obstoječe vrzeli, potrebni ukrepi, roki in način spremljanja rezultatov.
Ključno sporočilo okoljskega pregleda tako ni, da Sloveniji primanjkuje ciljev. Največji izziv je zagotoviti, da se že sprejete strategije, zakonodaja in načrti hitreje pretvorijo v naložbe, ukrepe in merljive okoljske rezultate.
Povzeto po: GOV.SI