Postopek za pridobitev OVD je enak za vsa okoljevarstvena dovoljenja, ki jih izdaja ARSO. Postopek se začne z vložitvijo vloge za pridobitev OVD za vnos zemljine po postopku R10 na obrazcu. Obrazec je v elektronski obliki, namenjen je prvemu pridobivanju OVD ter spremembam že obstoječih dovoljenj in je objavljen na njihovi spletni strani (Varstvo okolja, Odpadki – obrazci, pod naslovom »Gradbeni odpadki in zemljina«).

Sestavni del vloge so obvezne priloge:

• načrt ravnanja z odpadki,
• potrdilo o plačilu upravne takse,
• pisno pooblastilo stranke pooblaščencu,
• oceno kakovosti zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine in oceno kakovosti tal na lokaciji vnosa; ocena ne sme biti starejša od 6 mesecev od dneva vložitve vloge,
• vodno soglasje, kadar je potrebno v skladu s predpisi o urejanju voda[1],
• soglasje lastnikov kraja vnosa zemljine glede nameravanega vnosa,
• podatek o pridobljenem OVD za predelavo odpadkov (v primeru vnosa umetno pripravljene zemljine)

 

Izjeme, ko OVD ni potreben

Okoljevarstveno dovoljenje ni potrebno, če gre za zemeljski izkop s prostornino manj kot 30.000 m³ in med izkopavanjem ni opažena onesnaženost ter se ga uporabi na istem gradbišču, kjer je nastal, na drugih gradbiščih istega investitorja ali drugih gradbiščih drugih investitorjev. Če vas torej skrbi, da pri gradnji vaše hiše niste pridobili OVD za vnos zemeljskega izkopa, ki vam je nastal pri kopanju temeljev, so vaše skrbi odveč. Treba pa je opozoriti, da to ne velja, če je iz analize zemeljskega izkopa oz. drugih preskusnih metod razvidno, da je izkop onesnažen z nevarnimi odpadki[2].

Prav tako OVD ni potreben pri vnosu UPZ, če se izvede na gradbenih parcelah skladno s pogoji iz gradbenega dovoljenja po predpisih o graditvi objektov, kakor tudi, kadar je količina UPZ, ki se bo vnašala v tla, manjša od 500 m³; tudi če je projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja priložena izjava proizvajalca UPZ, v kateri zagotavlja, da zemljina izpolnjuje zahteve te uredbe.

Kadar gre za odvajanje komunalnih ali industrijskih odpadnih voda s ponikanjem v tla, določa zahteve Uredba o emisiji snovi in toplote pri odvajanju odpadnih vod v vode in kanalizacijo (Ur. l. RS, št. 64/12, št. 64/14, št. 98/15, 44/22-ZVO-2, 75/22 in 157/22) glej poglavje vode). Komunalno, industrijsko odpadno vodo ali mešanico odpadnih voda je prepovedano odvajati v podzemne vode, če gre za neposredno odvajanje ali posredno odvajanje na najožjih vodovarstvenih območjih, ožjih ali širših vodovarstvenih območjih, če tako določajo predpisi, ki urejajo vodovarstveni režim na teh območjih, ali prispevnih območjih naravnih jezer, razen presihajočih jezer. Odpadna voda se lahko odvaja posredno v podzemno vodo le na območjih, kjer ni vodotokov, če za območje ne veljajo prej navedene prepovedi, parametri onesnaženosti ne presegajo za napravo predpisanih mejnih vrednosti emisije snovi ali emisije toplote za odvajanje posredno v vode, odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na kakovost tal ali podzemne vode ali so škodljivi vplivi odpravljeni ali zmanjšani na sprejemljivo raven in odvajanje odpadne vode nima škodljivega vpliva na vir pitne vode, če gre za odvajanje na vodovarstvenem območju.

Direktiva o emisijah iz industrije – IED (Direktiva 2010/75/EU) posebno pozornost namenja varstvu tal in podzemne vode, delovanje obrata namreč ne sme povzročiti poslabšanja kakovosti tal in podtalnice. Zaradi direktive IED v naš pravni red vpeljana Uredba o vrsti dejavnosti in naprav, ki povzročajo industrijske emisije (Ur. l. RS, št. 68/22). Uredba prinaša nove zaveze za IED zavezance (v preteklosti IPPC naprave), hkrati razširja zahteve po pridobitvi OVD na upravljavce iz različnih dejavnosti (predelave in odstranjevanja odpadkov,  zaščita in ohranjanje lesa, čiščenja odpadnih vod, …). Uredba opredeljuje pogoje za izdelavo a) ocene možnosti za onesnaženje tal in podzemne vode ali b) izhodiščnega poročila na območju naprave, katere dejavnosti vključujejo uporabo, proizvodnjo ali izpust zadevnih nevarnih snovi (t.j. nevarnih snovi, ki lahko povzročijo onesnaženje tal in podzemnih vod). Ocena možnosti onesnaženja oziroma izhodiščno poročilo je nujni del vloge za pridobitev OVD oziroma v primeru uskladitve z zaključki o BAT. Hkrati z izhodiščnim poročilom je k vlogi za pridobitev OVD potrebno priložiti predlog programa obratovalnega monitoringa stanja tal in podzemne vode. Uredba vpeljuje izvajanje monitoringa stanja podzemnih vod najmanj enkrat na 5 let in monitoring stanja tal najmanj enkrat na 10 let.

 

Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal (Ur. l. RS, št. 157/22) določa metodologijo vzorčenja, merjenja parametrov in vrednotenja rezultatov ter vsebino poročila o obratovalnem monitoringu stanja tal. Obratovalni monitoring lahko izvaja samo pooblaščena oseba, pri tem pogoje za pridobitev pooblastila opredeljuje navedeni pravilnik.

Pravilnik o obratovalnem monitoringu stanja tal se uporablja za a) obratovalni monitoring stanja tal v skladu s predpisom, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega ali za ugotavljanje vpliva izvajanja dejavnosti ali obratovanja naprav, ki niso naprave iz predpisa, ki ureja vrste dejavnosti in naprav, ki lahko povzročajo onesnaževanje večjega obsega, če je to določeno s posebnim predpisom in b) za izvajanje zahtev v zvezi z vnosom odpadkov v tla ali na tla v skladu s predpisom, ki ureja obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov (v delu, ki se nanaša na izdelavo posnetka ničelnega stanja tal za izdelavo ocene kakovosti tal na lokaciji vnosa) in analize tal iz predpisa, ki ureja obdelavo biološko razgradljivih odpadkov in uporabo komposta ali digestata.

 

[1] Pogoji, kdaj je potrebno vodno soglasje, so določeni v Zakonu o vodah (glej 151a. člen, ki je bil dodan v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah Ur. l. RS, št. 65/20), glej tudi Pravilnik o vsebini vlog za pridobitev projektnih pogojev in pogojev za druge posege v prostor ter o vsebini vloge za izdajo vodnega soglasja Ur. l. RS, št. 25/09. Paziti je treba, da se vodno soglasje ne zamenjuje z vodnim dovoljenjem.

[2] Nevarni odpadki so opredeljeni s seznamom Odločbe komisije 2000/532/ES iz Uredbe o odpadkih (Ur. l. RS 37/15, št. 69/15, št. 129/20, št. 44/22-ZVO-2) in so označeni z zvezdico*

 

Dodaj članek med moje vsebine