Mali in srednje veliki proizvajalci embalaže se soočajo z vse zahtevnejšim regulatornim okoljem. Sistemi proizvajalčeve razširjene odgovornosti (Extended Producer Responsibility – EPR) se širijo na vedno več trgov, hkrati pa se njihove zahteve med državami in regijami precej razlikujejo. Za manjša podjetja, ki praviloma nimajo lastnih pravnih in regulatornih ekip, postaja spremljanje sprememb vse zahtevnejši del poslovanja.
Osnovno načelo EPR je razmeroma preprosto: podjetja, ki dajejo embalažo na trg, sodelujejo pri kritju stroškov njenega zbiranja, sortiranja in recikliranja, ko postane odpadek. Toda način izvajanja tega načela se od trga do trga razlikuje.
En izdelek, različne zahteve na različnih trgih
Evropska unija, Združeno kraljestvo, posamezne ameriške zvezne države in kanadske province uporabljajo različne sisteme EPR. Razlikujejo se predvsem zahteve glede poročanja, opredelitve zavezancev, način obračunavanja prispevkov in časovnice izvajanja.
Poleg tega se pravila zaradi novih okoljskih politik in ciljev recikliranja sproti spreminjajo.
Za proizvajalca embalaže, ki dobavlja strankam v več državah, zato ni enega samega sistema zahtev. Embalaža, ki je ustrezno dokumentirana za en trg, lahko na drugem zahteva dodatne informacije o materialih ali drugačno dokumentacijo.
Za manjša podjetja je spremljanje sprememb posebej zahtevno. Velika podjetja lahko nalogo prepustijo specializiranim ekipam, manjši proizvajalci pa se pogosto zanašajo na strokovna združenja, panožne medije in druge zunanje vire informacij.
Kupci zahtevajo vse več podatkov o embalaži
Čeprav proizvajalec embalaže ni vedno tudi subjekt, ki je pravno odgovoren za plačilo prispevkov EPR, ima pomembno vlogo pri zagotavljanju podatkov drugim členom dobavne verige.
Lastniki blagovnih znamk, trgovci in uvozniki od dobaviteljev vse pogosteje zahtevajo podrobne informacije o posameznih sestavnih delih embalaže. Med njimi so:
- vrsta materiala,
- masa posameznih komponent,
- delež recikliranega materiala,
- reciklabilnost,
- sestava etiket, premazov in zapiral.
Pridobivanje teh informacij pa ni vedno preprosto. Pri manjših proizvajalcih so tehnični podatki pogosto razpršeni med različnimi informacijskimi sistemi ali preglednicami. Specifikacije izdelkov so se skozi leta lahko spreminjale, starejši izdelki pa pogosto nimajo tako podrobne dokumentacije, kot jo danes zahtevajo kupci.
Okoljske lastnosti embalaže vplivajo tudi na stroške
Pritisk na kakovost podatkov dodatno povečujejo sistemi, v katerih je višina prispevka EPR odvisna od vrste in okoljskih lastnosti embalaže.
Embalaža, ki jo je lažje reciklirati, je lahko povezana z nižjimi stroški kot embalaža, ki jo je težje učinkovito predelati. Kupci zato od proizvajalcev ne pričakujejo več samo izdelka, ampak tudi dovolj kakovostnih informacij za presojo različnih embalažnih rešitev.
Dobavitelj, ki takšnih podatkov ne more hitro in zanesljivo zagotoviti, se lahko sooči z dodatnimi administrativnimi zahtevami, zamudami ali celo izgubo naročil v korist konkurentov z bolje urejenimi sistemi podatkov.
Podatki o embalaži postajajo del vsakodnevnega poslovanja
Avtor članka opozarja, da skladnosti z EPR ni več smiselno obravnavati kot občasne zahteve posameznega kupca. Upravljanje podatkov o embalaži postaja sestavni del poslovnih procesov.
Nekateri proizvajalci zato vzpostavljajo podrobne digitalne evidence za vsak embalažni proizvod, v katerih zbirajo podatke o materialni sestavi, masi komponent in pripadajočo tehnično dokumentacijo.
Pomembna je tudi uporaba enotnih opisov materialov v različnih oddelkih podjetja – od razvoja in proizvodnje do nabave in prodaje. Dosledna terminologija zmanjšuje možnost napak in omogoča učinkovitejše poročanje.
Pomembno je vedeti, kam se embalaža prodaja
Podjetja, ki poslujejo na več mednarodnih trgih, bi morala redno pregledovati, kam so njihovi proizvodi dobavljeni ter katere zahteve EPR lahko posledično veljajo za njihove kupce.
Za posamezne pravne obveznosti je lahko potrebno strokovno pravno svetovanje, vendar pravočasno spremljanje sprememb zmanjšuje nevarnost dragih prilagoditev v zadnjem trenutku.
Vse pomembnejša postaja tudi komunikacija s kupci. Vnaprejšnji dogovor o tem, kdo zagotavlja tehnične podatke, kdo potrjuje okoljske navedbe in kdo skrbi za posodabljanje specifikacij, lahko prepreči številne nesporazume v dobavni verigi.
Skladnost postaja konkurenčni dejavnik
Razširjena odgovornost proizvajalca bo še naprej vplivala na svetovno embalažno industrijo, saj države z njo poskušajo izboljšati recikliranje in zmanjšati količine odpadne embalaže.
Za manjše proizvajalce to pomeni pomembno spremembo: konkurenčnost ne bo več odvisna samo od kakovosti, funkcionalnosti in cene embalaže. Vedno pomembnejši bodo tudi kakovost podatkov, urejeni notranji postopki in sposobnost hitrega prilagajanja različnim regulatornim zahtevam.
Povzeto po: Vir