Z odlokom, objavljenim v Uradnem listu RS št. 003/2026, se spreminja delovanje Komisije za odpravo posledic naravnih nesreč. V pristojnostih komisije se pojem okolje nadomešča s pojmom naravni viri, komisija pa se organizacijsko umešča pod Ministrstvo za naravne vire in prostor. Ta sprememba ima neposredne posledice za več skupin deležnikov.
Kaj se spreminja za državno upravo in občine?
Za državno raven pomeni sprememba tesnejšo povezavo med obnovo po naravnih nesrečah, upravljanjem prostora in rabo naravnih virov. Odločanje o sanacijskih ukrepih se vse bolj umešča v okvir dolgoročnega upravljanja prostora, ne zgolj v odpravljanje neposredne škode.
Za občine to pomeni, da bodo morali pri pripravi sanacijskih projektov po poplavah ali plazovih:
- bolj jasno utemeljevati posege z vidika rabe naravnih virov,
- projekte obnove vsebinsko usklajevati s prostorskimi in okoljskimi cilji,
- pričakovati večjo povezanost postopkov sanacije s prostorskimi akti in okoljskimi pogoji.
Kaj to pomeni za projektante in izvajalce obnove?
Za projektante in izvajalce obnovitvenih del se spreminja predvsem vsebinski fokus nalog. Obnova po naravnih nesrečah se ne obravnava več zgolj kot tehnična sanacija, temveč kot poseg v prostor in naravne vire. To pomeni večjo odgovornost pri:
- umeščanju sanacijskih objektov v prostor,
- upoštevanju naravnih omejitev (vode, plazovitost, gozd),
- razumevanju obnove kot dela dolgoročnega upravljanja prostora.
Kaj to pomeni za okoljski sektor?
Za okoljske strokovnjake in nadzorne organe sprememba pomeni močnejšo vlogo pri obnovi, saj se sanacija neposredno povezuje z varstvom naravnih virov. Okoljski vidiki se tako vključujejo že v fazo odločanja o sanacijskih ukrepih, ne šele v kasnejših postopkih.
Vir: Uradni list RS