Umetno pripravljena zemljina (UPZ) je glede sestavin tlom enak ali podoben mineralni ali mineralno organski material, v svojih značilnostih je podobna naravnim tlom ali podtalju. Obravnava se po Uredbi o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS št. 34/08, št. 61/11, št. 44/22-ZVO-2), pri tem je za vnos UPZ treba pridobiti OVD za vnos v tla po postopku predelave R10.
Umetno pripravljena zemljina se lahko uporablja za:
- rekultivacijo tal,
- nasipavanje stavbnih zemljišč in
- nasipavanje območij mineralnih surovin za zapolnitev tal po izkopu.
Kot je navedeno v uredbi, z UPZ – za razliko od zemeljskega izkopa – ni možno nasipavanje spodnjih plasti kmetijskih zemljišč po predpisih, ki urejajo kmetijska zemljišča. To je posledica tega, ker je UPZ sestavljena iz različnih odpadkov (glej v nadaljevanju) in zato ni primerna za vnos v spodnje plasti kmetijskih zemljišč. Možna je rekultivacija tal, ki pomeni ukrep za vzpostavitev ponovne rodovitnosti tal, pri čemer krovni del zajame od 30 – 50 cm rekultiviranih tal. Dodaten pogoj pa je, da se UPZ uporablja na geografsko zaokroženem območju.
Največje dopustne vrednosti za posamezne parametre (organske, anorganske in fizikalno – kemijske) v UPZ so opredeljene v prilogi 3 in 4.
Umetna zemljina se lahko pripravi z neonesnaženim zemeljskim izkopom in dodanimi:
- predelanimi biološko razgradljivimi odpadki (npr. kompost), vendar le, če se uvrščajo v 1. ali 2. razred okoljske kakovosti (po Uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. l .RS št 99/13, št. 56/15, 56/18 in 44/22-ZVO-2) in na podlagi predhodno pridobljenega OVD;
- neobdelanimi odpadki, ki so navedeni v prilogi 5 uredbe, vendar v deležu do največ 10 volumskih odstotkov odpadkov. Ti odpadki so:
Vnos polnila pri gradbenih objektih
Polnilo pri gradnji objektov je gradbeni material, ki se uporablja za zapolnjevanje gradbenih jam ali jarkov v tleh ali pri gradnji nasipov, vodnih objektov ali nosilnih slojev za ceste ali tirnice ali temelje drugih objektov ali za nadomestitev prvotnih tal zaradi katerega drugega razloga, izdelavo utrjenih cestnih ali drugih nepokritih površin. Tla se lahko obremenijo z vnosom polnila pri gradnji objektov, če je le-ta izdelan iz materiala, katerega kemične lastnosti za anorganske parametre se ne razlikujejo od lastnosti, določenih za inertne odpadke v veljavnem predpisu (Uredba o odlagališčih odpadkov, Ur. l. RS, št. št. 10/14, št. 54/15, št. 36/16, št. 37/18, št. 13/21, št. 44/22-ZVO-2), ki ureja odlaganje odpadkov na odlagališčih. Vzorčenje in kemične analize polnila mora oseba, ki ima pooblastilo ministrstva za izdelavo ocene odpadkov. Takšno poročilo mora oseba, ki je naročila gradnjo objekta, hraniti najmanj 5 let.
Za izdelavo polnila pri gradbenih objektih je prepovedano uporabljati odpadke ali material, pridobljen z obdelavo odpadkov, ki vsebujejo več kot pet masnih odstotkov organske snovi.
Izboljšanje ekološkega stanja tal
Ta besedna zveza opredeljuje vnašanje zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine v ali na tla zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal (rekultivacije, nasipavanja zemljišč pri vzpostavitvi novega stanja tal, zaradi zapolnjevanja izkopov zaradi vzpostavitve prvotnega stanja tal). Pri tem je ne glede na rabo zemljišča določeno, da mora biti zgornja plast vnosa debela najmanj 2 m, lahko pa je tudi tanjša, če ni izdelana kot zaključek zapolnjevanja izkopov, ampak se vnaša na naravna tla iz predhodno premeščenih mineralnih surovin. Vnos mora biti izveden tako, da je višina zemljišča na parcelni meji prilagojena sosednjemu zemljišču, torej da ni višinskih razlik.