Vnos zemeljskega izkopa in umetno pripravljene zemljine v tla - zakonske zahteve

Tla so splošno opredeljena kot vrhnja plast zemeljske skorje, ki jo tvorijo mineralni delci, organska snov, voda, zrak in živi organizmi. So vezni člen med zemljo, zrakom in vodo ter gostijo večino biosfere. Tla so izpostavljena številnim procesom degradacije ali nevarnostim. Ti vključujejo vodno in vetrno erozijo, zmanjšanje količine organskih snovi, lokalno in razpršeno onesnaženje, pozidavo, zbijanje tal, zmanjšanje biološke raznovrstnosti, zasoljevanje, poplave in zemeljske plazove.

S stališča vnašanja in akumulacije snovi in energije so tla del ekosistema, ki vnesene snovi najdlje zadržuje, bistveno dlje kakor zrak in tudi veliko dlje kakor voda ali živi organizmi. Onesnaženje tal je tudi veliko težje ugotoviti kakor onesnaženje vode ali zraka. Vnesene snovi v tla se v tleh zelo dolgo zadržujejo. Onesnaženih tal ljudje ne zaznamo tako hitro kot onesnažen zrak ali vodo, vendar smo posledicam onesnaženih tal dolgoročno izpostavljeni. Zato je ugotavljanje onesnaženosti tal in spremljanja sprememb stanja tal prav tako pomembno kot je skrb za pitno vodo in čist zrak. Onesnaženje oziroma emisije v tla se po navadi vnašajo preko drugih medijev (voda, zrak).

Viri emisij v tla so lahko razpršeni:

– industrijske emisije (emisije iz virov onesnaževanja, kurišča),

kmetijska dejavnost in
emisije iz prometa

ali točkasti:

odvajanje odpadne vode,
vnos blata čistilnih naprav,
izcedek vode nepravilno odloženih materialov ali odpadkov in
izredni dogodki (nesreče, razlitja).

Najpogosteje se tla onesnažijo preko zraka. Različne emisije (izpuhi) nevarnih snovi v zrak v plinasti, tekoči ali trdni obliki potujejo po zraku in se z dežjem sperejo na površino (prašni delci, emisije iz prometa, težke kovine). Posledica onesnaževanja preko zraka so onesnažena tla, ne samo lokalno, ampak tudi v večji oddaljenosti od vira onesnaževanja. Neposredno se tla one-snažujejo z neposrednim vnašanjem snovi na tla (kmetijstvo, odlaganje odpadkov) ali odvajanjem odpadnih vod v tla. Pri vnašanju škodljivih snovi v tla pa ne prihaja samo do akumulacije nevarnih snovi v tleh, ampak tudi do spiranja v podtalnico.

Zakonske zahteve glede vsebnosti nevarnih snovi v tleh in emisij podaja več predpisov. Posamezni predpisi se nanašajo na zahteve glede mejnih, kritičnih in opozorilnih vrednostiemisij v tleh. Ker se tla onesnažujejo posredno preko emisij iz zraka in vode, je potrebno upoštevanje tudi teh.

Opozorilne in kritične imisijske vrednosti za posamezne nevarne snovi, razen za radioaktivne snovi, v tleh določa Uredba o mejnih, opozorilnih in kritičnih imisijskih vrednostih nevarnih snovi v tleh (Ur. l. RS, št. 68/96, št. 41/07-ZVO1, 44/22-ZVO2). Glede na to uredbo:

mejna imisijska vrednost gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni takšno obremenitev tal, da se zagotavljajo življenjske razmere za rastline in živali, in pri kateri se ne poslabšuje kakovost podtalnice ter rodovitnost tal. Pri tej vrednosti so učinki ali vplivi na zdravje človeka ali okolje še sprejemljivi.
opozorilna imisijska vrednost gostota posamezne nevarne snovi v tleh, ki pomeni pri določenih vrstah rabe tal verjetnost škodljivih učinkov ali vplivov na zdravje človeka ali okolje.
kritična imisijska vrednost gostota posa-mezne nevarne snovi v tleh, pri kateri zaradi škodljivih učinkov ali vplivov na človeka in okolje onesnažena tla niso primerna za pridelavo rastlin, namenjenih prehrani ljudi ali živali ter za zadrževanje ali filtriranje vode.

Z Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata (Ur. l. RS št. 99/13, št. 56/15, Ur. l. RS št. 56/18 in 44/22-ZVO-2), se izvaja nadzor kakovosti in določitev kakovostnih razredov za kompost in digestat ter strokovna ocena za vnos komposta 1. kakovostnega razreda ali digestata 1. kakovostnega razreda v ali na tla na kmetijskih in nekmetijskih zemljiščih. Uredbo spremlja še Uredba o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov (Ur. l. RS, št. 113/09, št. 5/13, št. 22/15, št. 12/17, in 44/22-ZVO-2). Navedena uredba določa mejne vrednosti vnosa dušika iz kmetijskih virov v tla ali na tla z živinskimi gnojili ali digestati in ukrepe za zmanjšanje ter preprečevanje onesnaževanja voda, ki ga povzročajo nitrati iz kmetijskih virov.

Uredbo o predelavi biološko razgradljivih odpadkov spremlja še Uredba o uporabi blata iz komunalnih čistilnih naprav v kmetijstvu (Ur. l. RS, št. 62/08 in 44/22-ZVO-2), ki določa ukrepe in ravnanja z blatom iz komunalnih čistilnih naprav, če blato uporabljamo kot gnojilo v kmetijstvu.

Z uredbo o prenehanju veljavnosti Uredbe o mejnih vrednostih vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla (Ur. l. RS, št. 19/17) je ugotovljeno, da je vidik vnosa nevarnih snovi in gnojil v tla ustrezno urejen v zgoraj navedenih veljavnih okoljskih predpisih in Uredbo o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, 16/11 in 44722-ZVO-2).

Obremenjevanje tal z vnašanjem odpadkov in obvezno ravnanje pri načrtovanju in izvedbi vnašanja zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine zaradi izboljšanja ekološkega stanja tal ter pogoje uporabe gradbenega materiala, pripravljenega iz obdelanih ali neobdelanih, izvornih ali odpadnih mineralnih surovin (če se ob stiku s padavinsko, podzemno ali površinsko vodo nevarne snovi lahko začnejo lužiti) ureja Uredba o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/2008, 44/22-ZVO-2 in Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Uradni list RS, št. 61/2011, 44/22-ZVO-2).

Uredbi podajata zahteve za obremenjevanje tal z vnosom zemeljskega izkopa (ZI), umetno pripravljene zemljine (UPZ) in polnila pri objektih z vrednostmi parametrov, ki jih tako pripravljena zemljina oziroma odpadek vsebuje in vsebnosti teh snovi v izlužkih. Prav tako so podane zahteve za pridobitev dovoljenja za pripravo zemeljskega izkopa ali umetno pripravljene zemljine. Pri tem je veljavna ocena kakovosti zemljine, ki jo z vključno vzorčenjem izdela oseba s pridobljenim pooblastilom za izvajanje monitoringa pri vnosu nevarnih snovi in rastlinskih hranil v tla.

Opredeljeni so pogoji obremenjevanja tal oz. ‘Vnos v ali na tla v korist kmetijstvu ali za ekološko izboljšanje’, gre torej za postopek predelave R10, ki ga navaja Uredba o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, št. 69/15, št. 129/20, št. 44/22-ZVO-2) v prilogi 2 in zajema vnos ZI ter UPZ.

Pomembni sta dve prepovedi, ki sta izpeljani iz splošnih zahtev Uredbe o odpadkih (Ur. l. RS, št. 37/15, št. 69/15, št. 129/20, št. 44/22-ZVO-2):

a) prepovedano je obremenjevati tla z vnosom neobdelanih odpadkov (o izjemah v nadaljevanju),
b) prepovedano je mešanje odpadkov med seboj, v primeru obravnavane uredbe – zemeljskega izkopa, odpadnih mineralnih surovin in naplavin ter drugih odpadkov – razen če gre za izdelavo UPZ, polnila pri gradnji objektov ali t.i. agregatov iz obdelanih odpadnih mineralnih surovin ali nenevarnih odpadkov mineralnega izvora iz podskupine 17 05 (skladno s klasifikacijskim seznamom Odločbe komisije 2000/532/ES iz Uredbe o odpadkih l. RS, št. 37/15, št. 69/15, št. 129/20, št. 44/22-ZVO-2).

Poleg tega je treba omeniti še dve prepovedi iz Uredbe o obremenjevanju tal z vnašanjem odpadkov (Ur. l. RS, št. 34/08, št. 61/11, št. 44/22-ZVO-2):

a) za izdelavo polnila pri gradbenih objektih je prepovedano uporabljati odpadke ali material, ki vsebuje več kot 5 masnih odstotkov organskih snovi,
b) z UPZ ni dovoljeno zapolnjevati izkopov pod gladino podzemne vode.