Avtorica: Sonja Ristanović
Nov gradbeni zakon, ki ga je vlada poslala v obravnavo Državnemu zboru, prinaša številne pomembne spremembe, ki bodo vplivale na investitorje, projektante, občine in vse, ki načrtujejo gradnjo ali legalizacijo objektov. Sprejet je bil jeseni 2025, seznanite z glavnimi novostmi.
🔍 Ključne novosti, ki jih prinaša nov gradbeni zakon
1. Poenostavljena nujna rekonstrukcija
Dovoljena bo rekonstrukcija tudi z manjšimi spremembami gabaritov in zunanjosti, če gre za odpravo posledic naravnih nesreč – brez gradbenega dovoljenja, zgolj s prijavo začetka gradnje.
2. Strožji pogoji za legalizacijo
Legalizacija po 30. 4. 2004 bo mogoča le ob pridobitvi ustreznih naravovarstvenih mnenj.
Še vedno velja domneva izdanega dovoljenja za objekte pred 1967 oz. 1991.
3. Nova pravila glede eGraditev in prijave začetka gradnje
Za nekatere objekte (npr. nezahtevni) bo še vedno izjema od uporabe sistema eGraditev.
Veljavnost gradbenega dovoljenja bo vezana na dejanski začetek gradnje – ne več na prijavo.
4. Univerzalna dostopnost in skupne sanitarije
Določene javne stavbe bodo morale zagotavljati dostopnost invalidom; v posebnih primerih bo dovolj, da so sanitarije na oddaljeni javni lokaciji do 150 m.
5. Poenostavitve pri vlogah in mnenjih
Mnenjedajalci bodo morali pogoje objavljati v prostorskem informacijskem sistemu. Rok za izdajo mnenja se podaljšuje na 30 dni – a šteje od prejema zahteve, ne več od popolne vloge.
📌 Zakaj je to pomembno?
Predlagane spremembe bodo vplivale na:
✔️ hitrost postopkov
✔️ odgovornost strokovnjakov
✔️ dostopnost dokumentacije
✔️ možnost legalizacije starejših objektov
✔️ razumevanje pravice do gradnje na tujem zemljišču
Zakon se še oblikuje, a že zdaj kaže, da bo prinesel več odgovornosti na strani investitorjev in projektantov, pa tudi večjo preglednost v postopkih.
Vlada Republike Slovenije je v Državni zbor poslala predlog sprememb in dopolnitev Gradbenega zakona. Pričakovati je prvo branje že v mesecu juliju, sprejem predlaganega zakona o spremembah Gradbenega zakona pa jeseni. V Državnem zboru je glede na predlagane rešitve pričakovati še kar precej sprememb.
Predvidene spremembe so sledeče:
Ob prijavi začetka gradnje ni več predvidene posledice, da če prijava ne vsebuje predpisanih podatkov in dokumentacije, se šteje, kot da prijave ni bilo. Za ustreznost prijave jamčijo pooblaščeni strokovnjaki. Ohranja se rešitev, ko je pri rekonstrukciji, ki je nujna za zmanjšanje ali odpravo posledic naravnih in drugih nesreč in s katero se vzpostavi prejšnje stanje obstoječega objekta (nujna rekonstrukcija), dovolj le prijava začetka gradnje, čeprav gre za dela, za katera je sicer potrebno gradbeno dovoljenje. Vendar to velja le v primerih, če se lega in namembnost objekta ne spremenita, se zunanje mere in zunanjost spremenijo le v obsegu in po pravilih manjših odstopanj in če investitor do pričetka nujne rekonstrukcije poškodovani objekt ogradi in zavaruje.
Spremenjen je rok iz treh mesecev na eno leto, v katerem je treba pričeti z gradnjo. Nujna rekonstrukcija se lahko na ta način izvaja le na obstoječem objektu. Obstoječi objekt pomeni, da gre za zakonito zgrajen objekt, torej nujne rekonstrukcije ni mogoče izvajati na nelegalnem objektu zgolj na podlagi prijave začetka gradnje.
Po veljavnem zakonu pri tej rekonstrukciji ni mogoča sprememba gabaritov in zunanjosti, predlog sprememb zakona pa pri nujni rekonstrukciji omogoča tudi spremembo gabaritov in zunanjosti obstoječega objekta, vendar le v okviru manjših odstopanj.
Želite izvedeti več?
Vabimo vas, da si prenesete našo brezplačno e-knjigo o novem gradbenem zakonu GZ-1 in spremljate aktualna izobraževanja s področja gradbene zakonodaje.
👉 Želite biti na tekočem z zakonodajnimi novostmi v gradbeništvu?
Na enem mestu smo zbrali aktualna izobraževanja za projektante, investitorje, občine in vse, ki delujejo v postopkih graditve objektov.
Preverite, kako lahko ostanete usklajeni z zakonodajo, se pripravite na spremembe in se izognete zapletom v postopkih.
[Oglejte si vsa izobraževanja s področja gradbeništva tukaj]