fbpx

Prijava v portal: 

10 največjih groženj informacijski varnosti v podjetju

Virus

Virus je računalniška koda, ki se pripne na enega od nosilcev (npr. program ali datoteko) s pomočjo katerega se lahko razširi na druge računalnike ali naprave.

Dandanes je tovrstnih programov sicer še relativno malo, vendar se v žargonu beseda virus še vedno uporablja za vse vrste zlonamerne programske kode.

Pogosto torej, ko nekdo govori o virusu, ne gre za virus ampak katero od drugih oblik (lep primer je izsiljevalski virus).

Črv

Je termin za program, ki se po računalniškem omrežju širi samodejno brez potrebe po nekem nosilcu, kot v primeru virusa. Na računalnik se namesti brez vednosti uporabnika, kaj bo na koncu naredil, pa je odvisno od zapisa njegove kode.

Dober primer računalniškega črva je npr. zajemalec tipkanje, ki prisluškuje tipkovnici. Črv lahko npr. sodeluje pri napadu na katerega od drugih računalnikov, spreminja naše podatke na računalniku ali pa jih pošilja napadalcu na njegov strežnik.

Trojanski konji

So računalniški programi, ki so videti kot uporabna programska oprema, vendar v resnici ni to za kar se izdaja. 

Trojanski konji se širijo, ko uporabniki odprejo določen program, za katerega menijo, da prihaja od legitimnega vira.

Dober primer širjenja trojanskega konja so brezplačni programi, ki jih lahko dobimo na spletu. Pomembno je, da je program od legitimnega vira, ki mu lahko zaupamo.

Posodobitve in popravke programske opreme zato vedno prenašajte le z uradnega spletnega mesta proizvajalca.

Bot

Je termin za program, ki se po računalniškem omrežju širi samodejno brez potrebe po nekem nosilcu, kot v primeru virusa.

Na računalnik se namesti brez vednosti uporabnika, kaj bo na koncu naredil, pa je odvisno od zapisa njegove kode.

Dober primer računalniškega črva je npr. zajemalec tipkanje, ki prisluškuje tipkovnici.

Črv lahko npr. sodeluje pri napadu na katerega od drugih računalnikov, spreminja naše podatke na računalniku ali pa jih pošilja napadalcu na njegov strežnik.

Phishing

Je kraja podatkov, ki storilcu omogočijo dostop do spletnih storitev v našem imenu, kar lahko posledično privede tudi do kraje denarja.

Največkrat nas storilci poskušajo zvabiti na lažno (phishing) spletno stran katere od bank ali storitve (največkrat s pomočjo elektronske pošte), od katere imajo lahko največ koristi, kjer nas želi prepričati, da se vanjo tudi prijavimo.

Če na takšni spletni strani v prijavni obrazec vpišemo naše uporabniško ime in geslo, se ti podatki posredujejo napadalcu.

Vdor

V računalniški sistem je ena najbolj klasičnih oblik napada na sistem.

Napadalci v teh primerih največkrat izkoriščajo ranljivosti programa, ki omogoča storitev na omrežju ali pa jim dostop omogoči slabo geslo, včasih tudi odsotnost avtentikacije.

Kraja identitete

Je v digitalnem svetu precej lažja kot včasih, ko smo se morali izkazati v živo z osebnim dokumentom, saj se zdaj identificiramo z digitalnimi potrdili, uporabniškimi imeni in gesli.

Kraja teh ključnih elementov naše digitalne identitete lahko privede do hudih posledic, kraje zaupnih informacij in nenazadnje tudi denarnih sredstev.

Okužbe

Z zlonamerno programsko kodo so še vedno del našega vsakdana.

Računalniški virusi, črvi in trojanski konji so še vedno prisotni, vendar v drugačnih, bolj izpopolnjenih oblikah kot včasih (npr. »ransomware« ali izsiljevalski virus).

Redno posodabljanje operacijskega sistema in antivirusnega programa veliko pripomore k večji varnosti naših informacij.

Vse bolj pa je pri preprečevanju v ospredju človeški faktor oziroma pazljivost tistega, ki tehnologijo upravlja.

Spletne goljufije

So še vedno rastoča grožnja tudi v slovenskem okolju, saj je vsako leto več prijav v tej kategoriji.

So tehnično nezahtevne, temeljijo pa na zlorabi človeškega faktorja oziroma natančneje človeških čustev.

Spam

Elektronska pošta je prisotna že mnogo let.

V osnovi je to nenaročeno oglaševanje oziroma poplava oglasnih sporočil, med katerimi vse večkrat najdemo phishing sporočila in raznovrstne goljufije, ki imajo širok spekter tarč.

 

 

Dodaj odgovor