V primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi invalidu po prejšnjem odstavku se glede pravic delavcev, ki niso drugače urejene s posebnimi predpisi, in glede posebnega varstva pred odpovedjo uporabljajo določbe tega zakona, ki veljajo za odpoved iz poslovnega razloga.
Delavcu, ki mu je odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga ali iz razloga nesposobnosti, in je ob poteku odpovednega roka odsoten z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe, preneha delovno razmerje z dnem, ko se delavec vrne na delo oziroma bi se moral vrniti na delo, najkasneje pa s potekom šestih mesecev po izteku odpovednega roka.
Varstvo po tem členu ne velja v primeru uvedbe postopka za prenehanje delodajalca.«
Komentar:
V drugem odstavku je urejeno posebno pravno varstvo delavcev, ki so ob izteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi bolezni ali poškodbe. V takem primeru ne gre za pravno varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi marveč samo za odložitev učinkovanja redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Po določbi tega odstavka, se kot odsotne z dela šteje tiste delavce, ki jim je delodajalec redno odpovedal pogodbo o zaposlitvi v skladu s prvim odstavkom 89. člena ZDR-1 in so ob izteku odpovednega roka odsotni z dela zaradi začasne nezmožnosti za delo zaradi bolezni ali poškodbe. Takemu delavcu preneha delovno razmerje z dnem, ko se vrne na delo oz. bi se moral vrniti na delo, vendar najpozneje šest mesecev po izteku odpovednega roka. Kot primer vrnitve na delo šteje sprememba zdravstvenega stanja iz popolne nezmožnosti za delo v delno zmožnost za delo, ki je podlaga za delo s krajšim delovnim časom od polnega.
Več o tej temi preberite v priročniku Kadrovsko delo v praksi po novem