Delo z otroki s posebnimi potrebami

Alen Kofol  je diplomiral na Pedagoški fakulteti v Ljubljani  na temo pravic otrok z motnjami v duševnem razvoju. Prvič se je redno zaposlil na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca kot vzgojitelj in bil med tem časom tudi glavni tajnik Društva defektologov Slovenije. Pozneje je svojo profesionalno pot nadaljeval na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani. Največji del poklicne poti je bil zaposlen kot ravnatelj šole na OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, kjer je z različnimi inovativnimi projekti izboljševal pogoje življenja otrok s posebnimi potrebami tako v šoli kot v njihovem domačem okolju. V tem času  je postal tudi predsednik Združenja ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije. V letu 2012 se je kot generalni direktor direktorata za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo, zaposlil na Ministrstvu za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, kjer je sodeloval pri zahtevni pripravi sprememb šolske zakonodaje. V tem času je bil tudi vodja delovne skupine za pripravo razvojnega načrtovanja v okviru ESS-sredstev za novo programsko obdobje 2014–2020 ter član številnih delovnih razvojnih skupin. Trenutno je zaposlen na Inšpektoratu RS za šolstvo in šport kot inšpektor svetnik ter predstavnik Slovenije v Evropski agenciji za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje. Aktivno sodeluje v različnih projektih, odborih, razvojnih timih, komisijah in svetih zavodov na nacionalni in mednarodni ravni.

Biserka Lep je na mariborski enoti Zavoda Republike Slovenije za šolstvo 15 let zaposlena kot višja svetovalka za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Od leta 2007 do 2015 je bila predsednica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Od leta 2015 polovico delovnega časa vodi postopke usmerjanja, drugo polovico pa je predsednica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Po izobrazbi je psihologinja. Prejela je priznanje ZRSŠ za odlično in v javnosti priznano strokovno delo ter dosežke, ki so prispevali k razvoju zavoda.

Brigita Pirnat, po izobrazbi univerzitetna diplomirana socialna delavka, je zaposlena v URI Soča v Ljubljani. Sodelovala je v strokovnih timih za rehabilitacijo odraslih oseb z različnimi obolenji in poškodbami in pri pripravi strokovnih smernic za program rehabilitacije po nezgodni poškodbi možganov in strokovnih smernic programa rehabilitacije oseb s kronično nerakavo bolečino. Ves čas sodeluje tudi v timu za rehabilitacijo otrok, kjer svoje delo usmerja v podporo in pomoč otrokom, staršem in družni pri spoprijemanju s stiskami in težavami in soustvarjanju rešitev zanje. Pomaga pri vključevanju otroka in mladostnika v vzgojno-izobraževalne ustanove in v širše socialno okolje . Njeno posebno področje dela je informiranje in svetovanje o materialnopravnih pravicah otrok s posebnimi potrebami in drugih zakonskih predpisih. Bogate delovne izkušnje je pridobila tudi z dolgoletnim vodenjem komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. V zadnjem desetletju svoje profesionalno znanje poglablja z usmeritvijo na področje (re)habilitacije otrok in dela z družino, s tesnim sodelovanjem s sodelavci rehabilitacijskega tima, strokovnimi delavci OŠ Ledina, Bolnišnične šole ter povezovanjem z drugimi strokovnjaki. V terapevtskem paru vodi skupino za starše otrok, ki so vključeni v rehabilitacijske programe.

doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak

Je otroška psihiatrinja, predstojnica Enota za otroško in mladostniško psihiatrijo Kinike za pediatrijo v UKC Maribor ter predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije.

Kot svetovalka za vodenje postopkov usmerjanja otrok s posebnimi potrebami je zaposlena na Zavodu Republike Slovenije od leta 2007. Študij je končala na Filozofski fakulteti Jana Amosa Komenskega v Bratislavi, magistrski študij pa na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Ožje področje njenega dela zajema področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Pri svojem delu veliko pozornosti namenja tudi delu s skupinami šolskih strokovnih delavcev, ki je v prvi vrsti namenjeno razvijanju spretnosti za uporabo strategije soustvarjanja v pedagoški praksi. Kot nosilka ali soizvajalka projektov je sodelovala pri različnih projektih, usmerjenih v razvoj inkluzivne šole. Z namenom zagotavljanja optimalne celostne pomoči otrokom pri svojem delu tesno sodeluje tudi s starši, po potrebi pa tudi s strokovnjaki različnih zunanjih inštitucij. Svoje znanje nadgrajuje z udeležbo na številnih strokovnih izobraževanjih v Sloveniji in tujini. Največ pozornosti namenja dodatnemu izobraževanju s področja soustvarjanja spodbudnega učnega okolja. Svoje znanje in izkušnje v obliki predavanj/predstavitev posreduje sodelavcem ter drugim zainteresiranim skupinam s področja vzgoje in izobraževanja.

Dr. Katja Groleger Sršen je specialista fizikalne in rehabilitacijske medicine na otroškem oddelku URI Soča, kjer se poleg kliničnega in raziskovalnega dela na oddelku posveča tudi športni dejavnosti otrok z zmanjšanimi zmožnostmi. Od leta 2010 je tudi predavateljica učenja plavanja za osebe s težavami na področju gibanja ali učenja, izvajanega po konceptu Halliwick.

Dr. Manica Jakič Brezočnik je sekretarka v Sektorju za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Redni profesor za področje Kineziologije v monostrukturnih športih na Fakulteti za šport, Univerze v Ljubljani. Je vodja Katedre za atletiko in vodja Laboratorija za gibalni nadzor. Poleg pedagoškega dela s študenti je njegovo strokovno in znanstveno delovanje povezano s proučevanjem biomehanike v športu, z aplikacijo novih biomehanskih diagnostičnih postopkov, z načrtovanjem in kontrolo procesa treninga in z razvojem motoričnih sposobnosti športnikov. Je gostujoči urednik mednarodne znanstvene revije Kinesiology. Predaval na York University, Toronto (Canada), Faculty of Physical Education and Health, University of Toronto (Canada), Faculty of Physical Culture, Palacky University, Olomouc (Češka), Faculty of Physical Education and Sport, Komensky University, Bratislava (Slovakia). Objavil je več kot 600 bibliografskih enot, 6 znanstvenih monografij, 3 univerzitetne učbenike in več kot 160 strokovnih in znanstvenih člankov, od tega 73 v tujih znanstvenih revijah.

Je zaposlena za Zavodu RS za šolstvo v Ljubljani, kjer opravlja funkcijo vodje oddelka za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Študij je končala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer opravlja doktorski študij iz specialne in rehabilitacijske pedagogike. Za potrebe delovnega mesta je opravila tudi izpit iz Zakona o upravnem postopku in si s tem pridobila pooblastilo za vodenje in odločanje v postopkih usmerjanja. Ob svojem delu, ki temelji na sodelovanju s starši otrok s posebnimi potrebami ter mladostniki, vodi tudi komisijo za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in tako neposredno sodeluje s posameznimi strokovnjaki s komisij za usmerjanje (psihologi, zdravniki, specialni pedagogi), s predsedniki komisij ter zakonodajalcem. Še posebej intenzivno sodeluje tudi z vodstvenimi in strokovnimi delavci vrtcev, šol, zavodov in drugih institucij. Aktivno sodeluje s prispevki tako na pedagoških konferencah kot posvetih za strokovne ter vodilne in vodstvene delavce ter mednarodnih posvetih. Odziva se tudi na vabila posameznih društev in nevladnih organizacij, kjer s svojo aktivno vlogo poskuša pripomoči k uveljavljanju zakonskih in podzakonskih predpisov v praksi. Po Sklepu ministra za šolstvo in {port je bila v letu 2004 članica Koordinacije za uvajanje vzgojno-izobraževalnih programov za učence s posebnimi potrebami, v letu 2010 pa članica delovne skupine za pripravo Koncepta vzgoje in izobraževanja učencev s posebnimi potrebami. Objavlja tudi članke v strokovnih revijah in monografijah, imela je tudi prispevek na mednarodni konferenci specifične učne težave na temo otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja v procesu usmerjanja.

Dr. Tanja Černe je profesorica defektologije za osebe z motnjami v duševnem, telesnem in gibalnem razvoju. Doktorirala je s temo Vpliv intervencijskega treninga na učno motivacijo mlajših mladostnikov z disleksijo (The Impact of Interventional Training Type on Learning Motivation of Younger Adolescents with Dyslexia). Zaposlena je na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, kjer izvaja diagnostično in korektivno ter svetovalno obravnavo z otroki in mladostniki z razvojnimi in učnimi težavami, njihovimi starši in učitelji. Sodeluje v raziskovalni skupini: Varovanje in promocija duševnega zdravja in učne kompetence otrok in mladostnikov, kot višja strokovno-raziskovalna asistentka. Kot asistentka za področje specialne pedagogike – zunanja visokošolska sodelavka je izvajala vaje za študente logopedije in razrednega pouka ter vabljena predavanja na drugih oddelkih. Njeno pedagoško delo obsega izobraževanje pedagoških delavcev in izobraževanje staršev otrok s specifičnimi učnimi težavami (disleksija, disgrafija, disortografija, dispraksija, sopojavne motnje…) in ADHD. Je avtorica znanstvenih in strokovnih prispevkov in predavateljica na različnih znanstvenih konferencah in strokovnih posvetih. Kot članica sodeluje v komisiji za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, opravljala pa je tudi vlogo predsednice. Zaključila je izobraževanja iz pedagoške kineziologije, nevrolingvističnega programiranja, učnega coachinga, logoteorije in logoterapije ter izobraževanje iz spontanega in aktivnega učenja na osnovi montessori pedagogike. Izobražuje se še iz MNRI™ – Masgutove neuro-senzo-motorične integracije refleksov ter aktualnih tem iz področja specialne in rehabilitacijske pedagogike in pedagogike ter duševnega zdravja otrok in mladostnikov. V prostem času sodeluje pri razvoju in izdelavi lesenih didaktičnih pripomočkov, ki so v pomoč učencem pri opismenjevanju ter pri korekciji specifičnih kognitivnih primanjkljajev.

Dr. Tjaša Filipčič je po osnovni izobrazbi športni pedagog. Njeno poslanstvo je spodbujanje gibalno/športnih aktivnosti vseh otrok in mladostnikov s ciljem čim bolj kakovostnega razvoja bio-psiho-socialnih razsežnosti posameznika. Še posebej si prizadeva za razvoj kakovosti življenja oseb s posebnimi potrebami. Kot docentka je zaposlena na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Področja njenega strokovnega, znanstvenega in publicističnega delovanja so: specialna in rehabilitacijska pedagogika, didaktika športne vzgoje, prilagojena športna dejavnost in tenis. Sodeluje s Fakulteto za šport, Specialno olimpiado Slovenije, Zvezo delovnih invalidov Slovenije in Zvezo za šport invalidov. Aktivna je tudi v praksi, kjer v okviru URI-Soča in treh vrtcev v Kranju vodi gibalno/športno dejavnost predšolskih in šoloobveznih otrok z in brez težav na področju gibanja.

Mag. Helena Klobasa je zaposlena kot vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Lenart, ki spada pod okrilje Osnovne šole Lenart. V vrtcu s 17 oddelki je angažirana v več strokovnih timih ter je večletni vodja strokovnih aktivov strokovnih delavk. V vrtcu Lenart vodi otroški pevski zborček »Kamenčki«, v okviru katerega pripravi tradicionalni koncert OPZ Kamenčki. Udeležuje se seminarjev, objavlja strokovne članke v slovenske pedagoške revije (Eduka, Didakta, Vzgojiteljica, Vzgoja in izobraževanje … ) ter aktivno sodeluje na strokovnih posvetih (Supra). V okviru rednega izobraževanja je zaključila podiplomski študij na Pedagoški fakulteti v Ljubljani ter si pridobila naziv magistrice profesorice predšolske vzgoje. Sodeluje z Zavodom RS za šolstvo (ZRSŠ) in predstavlja primere iz prakse na seminarjih (pr. Formativno spremljanje v podporo učenju I: Aktivna vključenost otrok v VIZ proces v vrtcu). S svetovalkami ZRSŠ za področje predšolske vzgoje, aktivno sodeluje na študijskih srečanjih, ki se organizirajo na področju Podravja.

Helena Može Cedilnik, univ. dipl. psih. Kot svetovalna delavka je zaposlena na Zavodu za usposabljanje Janeza Levca od leta 2003. Študij je končala na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer svoje izobraževanje nadaljuje v okviru podiplomskega študija iz psihologije. Ožje področje njenega dela zajema individualno delo z otroki in mladostniki z lažjo in zmerno motnjo v duševnem razvoju, ki imajo pridružene čustvene in/ali vedenjske težave, vzgojne, razvojno pogojene težave oziroma druge oblike težav, ki kakorkoli ovirajo oz. onemogočajo doseganje otrokovih potencialov. Pri svojem delu veliko pozornosti namenja tudi delu s skupinami otrok in mladostnikov, ki je v prvi vrsti namenjeno razvijanju njihovih čustvenih in socialnih spretnosti. Kot nosilka ali soizvajalka projektov je sodelovala pri različnih projektih, usmerjenih v krepitev prilagoditvenih spretnosti otrok in mladostnikov z motnjo v duševnem razvoju. Vodi poklicno orientacijo za učence z lažjo motnjo v duševnem razvoju ter sodeluje pri pripravi in izvedbi individualiziranih programov. Z namenom zagotavljanja optimalne celostne pomoči otrokom pri svojem delu tesno sodeluje s starši in strokovnimi delavci zavoda, po potrebi pa tudi s strokovnjaki različnih zunanjih inštitucij. Svoje znanje nadgrajuje z udeležbo na številnih strokovnih izobraževanjih v Sloveniji in tujini. Največ pozornosti namenja dodatnemu izobraževanju s področja vedenjsko-kognitivne terapije ter motenj avtističnega spektra, kar s pridom uporablja pri praktičnem delu z otroki. Svoje znanje in izkušnje v obliki predavanj/predstavitev posreduje sodelavcem ter drugim zainteresiranim skupinam s področja vzgoje in izobraževanja. Od leta 2011 deluje tudi kot članica in predsednica senata Komisije za usmerjanje otrok s posebni potrebami Ljubljana 8.

Alenka Zupančič Danko je zaposlena kot strokovna delavka – specialna pedagoginja na Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor. Po izobrazbi je profesorica defektologije, diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Leta 2005 je na isti fakulteti magistrirala iz teme Gibalno ovirani otroci v vrtcu in šoli. Zaposlena je bila na Zvezi društev za cerebralno paralizo Slovenije – Sončku ter na osnovni šoli s prilagojenim programom, kjer je delala v razvojnih oddelkih in v skupinah rednih vrtcev kot mobilna specialna pedagoginja. Od leta 2002 je zaposlena na Svetovalnem centru Maribor, kjer se večinoma ukvarja z otroki z učnimi težavami ter z njihovimi starši in učitelji. Predvsem nudi pomoč otrokom s specifičnimi učnimi težavami, primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otrokom s splošnimi učnimi težavami ter otrokom s pomanjkljivo pozornostjo. Ukvarja se s prilagoditvami pri pouku in prilagajanjem gradiv. Je avtorica in soavtorica več strokovnih člankov ter knjig s področja specialne pedagogike. Kot izvedenka dela v okviru komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Je članica Inkluzivnega tima Maribor v okviru širšega projekta [ola enakih možnosti. Je tudi članica in vodja podružnice društva BRAVO – društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami.

mag. Domen Petelin, univ. dipl. pravnik, se je specializiral za šolsko pravo, zlasti za področje usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Na Pravni fakulteti v Ljubljani je magistriral z nalogo “Delovanje javnih subjektov pri uresničevanju enakosti pri izobraževanju otrok s posebnimi potrebami” in je tudi sicer avtor številnih strokovnih prispevkov s področja šolskega prava. Vrsto let je bil član Delovne skupine za obravnavanje problematike usmerjanja otrok s posebnimi potrebami, imenovane s strani ministra za izobraževanje, znanost in šport. Sodeloval je tudi pri pripravi predpisov s področja vzgoje in izobraževanja.  Svoje znanje in izkušnje deli z vsemi udeleženci vzgojno-izobraževalnega sistema.

Maja Burian je po diplomi na Fakulteti za šport v Ljubljani pričela svojo službeno pot kot športni pedagog v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Škofji Loki, v rednih osnovnih šolah pa je v škofjeloški občini poučevala Prilagojeno športno vzgojo. Kot predsednica delovne komisije za Prilagojeno športno vzgojo na Zavodu za varovanje zdravja v Ljubljani je prispevala k sistemskemu urejanju in razvoju področja otrok s posebnimi potrebami. Naziv magister v kineziološki znanosti je pridobila na Fakulteti za šport v Ljubljani, kjer je na podlagi znanj in izkušenj iz prakse vodila smer Prilagojena športna vzgoja pri predmetu Specialna športna vzgoja. V okviru izpopolnjevanja, na področju dela z osebami s posebnimi potrebami, se je udeleževala različnih posvetov in simpozijev, tako doma, kot tudi v tujini. Na Fakulteti za šport v Ljubljani je vodila in aktivno sodelovala tudi pri izobraževanju strokovnih delavcev, ki so v praksi delali z otroci s posebnimi potrebami. S pomočjo študentov Fakultete za šport je organizirala številne izveninstitucionalne gibalne in športne aktivnosti oseb s posebnimi potrebami. Za organizacijo in izpeljavo prvega smučarskega tečaja slepih, v Kranjski Gori in prvih športnih iger otrok z astmo, na Rakitni, je prejela tudi priznanja. Kot zasebna delavka v športu je vodila šolo jahanja in jahanje za osebe s posebnimi potrebami, v okviru česar je proučevala tudi vplive jahanja na gibalno uspešnost oseb po poškodbi glave. Danes mag. Maja Burian nadaljuje svojo pot na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, kjer študente seznanja z značilnostmi in zakonitostmi gibalnega razvoja otrok s posebnimi potrebami.

Mihaela Mataič Šalamun je zaposlena kot strokovna delavka – izvajalka dodatne strokovne pomoči na Osnovni šoli Beltinci. Po izobrazbi je profesorica defektologije, diplomirala je na Pedagoški fakulteti v Ljubljani leta 1998 iz teme Defektološka pomoč otrokom s posebnimi potrebami v 1. razredu osnovne šole. Zaposlena je bila na OŠ IV Murska Sobota, kjer je delala v prvem razredu nižjega izobrazbenega standarda. Od leta 2011 je zaposlena na Osnovni šoli Beltinci, kjer je že od leta 1998 izvajala mobilno specialno pedagoško pomoč, danes pa izvaja dodatno strokovno pomoč za otroke s posebnimi potrebami. Pomoč nudi predvsem otrokom s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter otrokom s splošnimi učnimi težavami pri matematiki. Ukvarja se s prilagoditvami pri pouku ter s pripravo učnih pripomočkov na področju matematike. Izvaja predavanja in predstavitve učnih pripomočkov za strokovne delavce in starše. Kot izvedenka dela v okviru komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami. Bila je članica Inkluzivnega tima Murska Sobota v času njegovega aktivnega delovanja. Je aktivna članica društva BRAVO – društva za pomoč otrokom in mladostnikom s specifičnimi učnimi težavami, Podružnice Murska Sobota.

Mag. Polona Šoln Vrbinc je vodja Sektorja za izobraževanje otrok s posebnimi potrebami na Direktoratu za predšolsko vzgojo in osnovno šolstvo Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Od leta 1998 je bila zaposlena v Centru za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik v OE Dom kot vzgojiteljica na srednji šoli. V okviru neposrednega pedagoškega dela z gibalno oviranimi mladostniki v CIRIUS Kamnik in magistrskega študija iz psihologije je izvedla raziskavo o psihosocialnem razvoju otroka s posebnimi potrebami.  Veliko pedagoškega dela opravlja tudi v okviru izobraževanja odraslih, saj izvaja različna predavanja v okviru študijskih skupin, strokovnega aktiva in za druge strokovne delavce ter pripravlja predavanja za starše.

Leta 2010 se je zaposlila v Zavodu za gluhe in naglušne Ljubljana, kjer je delala kot svetovalna delavka-socialna pedagoginja. Osrednje področje dela je bilo svetovalno delo z gluhimi in naglušnimi otroki in mladostniki, otroci z govorno jezikovno motnjo ter otroci in mladostniki z avtističnimi motnjami, ki kažejo težave na področju čustvovanja in vedenja in njihovimi starši. Sodelovala je pri oblikovanju in izvajanju individualiziranih vzgojnih programov za otroke, sodelovala je v timih s pedopsihiatri, Centri za socialno delo in drugimi zunanjimi institucijami. V okviru odprtega kurikula je na Srednji šoli uvajala Čustveno opismenjevanje za vse skupine mladostnikov (gluhi in naglušni, mladostniki z govorno jezikovno motnjo in mladostniki z avtističnimi motnjami). Sodeluje pri EU projektih in MOL projektih, kot predavateljica in snovalka programov. S strani Zavoda RS za šolstvo je bila imenovana za vodjo skupine za pripravo Navodil za delo v programih prilagojenega izvajanja in DSP v osnovni šoli za otroke z avtističnimi motnjami ter za vodjo skupine za pripravo strokovnih kriterijev za opredelitev otrok z avtističnimi motnjami. Je soavtorica prilagojenega programa z enakovrednim izobrazbenim standardom za otroke z avtističnimi motnjami.

Kot zunanja sodelavka sodeluje tudi s Pedagoško fakulteto, z oddelkom za socialno pedagogiko.

Leta 2015 se je zaposlila na Zavodu RS za šolstvo kot koordinatorica skupine za otroke s posebnimi potrebami. Od leta 2019 dela kot ravnateljica Doma v Cirius Kamnik.

Suzana Žunko Vogrinc je zaposlena kot strokovna delavka – specialna pedagoginja v strokovnem centru Comp▲s, ki deluje pod okriljem Osnovne šole Gustava Šiliha Maribor. Po izobrazbi je profesorica defektologije za duševno prizadete in telesno invalidne otroke. Med študijem je delala kot prostovoljka na Svetovalnem centru v Ljubljani, med počitnicami pa kot vzgojiteljica v zdravstvenih kolonijah v Punatu na otoku Krku. Septembra 1994 se je zaposlila na OŠ Gustava Šiliha v Maribor (razvojni oddelki, oddelki vzgoje in izobraževanja). Septembra 2000 je začela delati kot mobilna specialna pedagoginja na več osnovnih šolah v Mariboru. V tem času se je tudi začela intenzivneje ukvarjati z otroki s težavami na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo. Oktobra 2002 se je zaposlila na OŠ Borisa Kidriča v Kidričevem. Septembra 2003 se je zaposlila najprej za polovični, od leta 2007 pa za polni delovni čas v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor, kjer se je ukvarjala predvsem s problematiko učnih težav in težav na področju pozornosti in s hiperaktivnostjo. Leta 2009 je končala podiplomski magistrski študij s temo Povezanost inkluzivne prakse z učiteljevo vlogo pri delu z učenci z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo. Da moramo najti ustrezne in učinkovite oblike pomoči tem otrokom skozi celostno obravnavo, vsak dan znova spoznava pri svojem delu z otroki, njihovimi učitelji in starši. V ta namen se je izobraževala in pridobila naziv šolski mediator, v tujini pa preko izobraževanj pridobila naziv svetovalec učencem z motnjo pozornosti in s hiperaktivnostjo po metodi Lauth in Naumann ter opravila izobraževanje za coaching otrokom in mladostnikom po metodi V. Birkenbihl (možganom prijazno učenje). Ob pomoči sodelavcev je v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Maribor leta 2011 izdala priročnik z naslovom »Otroci s težavami na področju pozornosti s hiperaktivnostjo – Kako z njimi vzpostavimo dober odnos in jim učinkovito pomagamo«, leta 2018 pa ob pomoči sodelavcev Osnovne šole Gustava Šiliha Maribor izdala priročnik za učitelje »Učinkovito soustvarjanje učnega procesa z učenci s težavami na področju pozornosti s hiperaktivnostjo«.

Mag. Svetlana Logar, specialistka klinične psihologije, je že šestnajsto leto zaposlena kot psihologinja na Oddelku za (re)habilitacijo otrok URI Soča v Ljubljani. Pri svojem delu prepleta spoznanja klinične psihologije: klinično psihološko ocenjevanje, trening kognitivnih sposobnosti in veščin, svetovanje ter psihoterapevtske tehnike. Sodeluje v strokovnem rehabilitacijskem timu. Delo usmerja individualno k otroku, mladostniku ter k staršem in sorojencem oziroma k celotni družini in v širše socialno okolje. Svoja klinično psihološka znanja uporablja pri vodenju skupin za starše in otroke. Otroke in mladostnike spremlja tako v času strnjene celostne rehabilitacije kot tudi pri njihovem vključevanju v vzgojno-izobraževalne programe v domačem okolju vse do konca šolanja. Psihološka spoznanja nadgrajuje s tesnim sodelovanjem s strokovnimi delavci rehabilitacijskega tima in strokovnimi delavci OŠ Ledina, Bolnišnična šola, ki deluje v okviru URI Soča. Od leta 2000 sodeluje na ZRSŠ kot članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami v okviru senata, ki deluje na URI Soča, in od 2007 kot predsednica Senata za gibalno ovirane Ljubljana 7.

Tanja Bečan je v bolnišničnih šolskih oddelkih Osnovne šole Ledina v Ljubljani (v nadaljevanju Bolnišnična šola) zaposlena od leta 1982, od leta 1996 pa te oddelke tudi vodi. V letih poučevanje na različnih oddelkih je dodobra spoznala raznolikost bolnišničnega šolskega dela v Ljubljani, zato lahko Bolnišnično šolo tudi kompetentno vodi v skladu z njeno vizijo – da postane center strokovnjakov, ki znajo poučevati bolne šolarje in znajo svetovati tudi drugim, kako to narediti čim bolje. Svoje praktične izkušnjeves čas nadgrajuje z novimi znanji ter spoznanji in tako skupaj s svojimi kolegi gradi t. i. bolnišnično pedagogiko. Le-to predstavlja domači in tuji strokovni javnosti na mnogih mednarodnih ter domačih konferencah in kongresih pa tudi v strokovni periodiki. Vse od ustanovitve je Tanja Bečan aktivna v združenju bolnišničnih učiteljev Evrope HOPE, od leta 2000 do 2006 je bila izvoljena tudi za eno od osmih članic najvišjega organa tega združenja. Je tudi med tistimi evropskimi bolnišničnimi učitelji, ki so sooblikovali Evropsko listino o pravicah bolnih otrok ter mladine do učnega dela v bolnišnici in na domu (Barcelona, 2000). Sodelovala je tudi pri pripravi Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je bil sprejet leta 2000; prav zaradi njenega truda in vztrajnosti je bila skupina dolgotrajno bolnih otrok sploh uvrščena v zakon. Tanja Bečan je več let vodila tudi študijsko skupino bolnišničnih učiteljev iz vse Slovenije in tako pripomogla k vzpostavitivi dobro delujoče mreže bolnišničnih šol po Sloveniji. Zelo je aktivna tudi v Združenju za pravice bolnih otrok. Zaradi tega združenja je Bolnišnična šola začela delovati tudi v bolnišnici v Novem nestu. Tanja Bečan vrsto let sodeluje tudi z Državnim izpitnim centrom pri prilagojenem izvajanju nacionalnih preizkusov znanja ter mature za dolgotrajno bolne otroke in mladostnike.

Formalno izobraževanje je končal leta 2002 z diplomo iz socialne pedagogike, leta 2009 pa magistriral prav tako iz socialne pedagogike z naslovom  Soočanje s čustvenimi, vedenjskimi in socialnimi težavami v osnovni šoli. Med študijem si je nabiral izkušnje s projekti doživljajske pedagogike, ki so se jih udeleževali otroci in mladostniki z izrazitimi težavami na več področjih. Prve delovne izkušnje je pridobival v zavodu za vzgojo in izobraževanje za mladostnike z motnjami v vedenju in čustvovanju. Kot svetovalni delavec v šoli s prilagojenim programom se je krajše obdobje ukvarjal s preprečevanjem razraščanja težav otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Dve leti je bil zaposlen kot asistent na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, na Oddelku za socialno pedagogiko. Tako teoretično kot tudi pri izvajanju vaj se je poglabljal na področje načrtovanja in izvajanja skupinskega dela, predvsem vzgojnega delovanja v intenzivnejših odnosih. Od leta 2007 dela kot skupinski in individualni terapevt v Centru za zdravljenje odvisnih od prepovedanih drog v Psihiatrični kliniki Ljubljana. Področje razumevanja in soočanja s čustvenimi, z vedenjskimi in s socialnimi težavami dopolnjuje s pridobivanjem psihoterapevtskih veščin kot specializant Integrativne psihoterapije.

Vanja Kiswarday je visokošolska predavateljica na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, kjer poučuje Specialno pedagogiko študente predšolske vzgoje, razrednega pouka, edukacijskih ved in inkluzivne pedagogike. Po izobrazbi je magistra defektologije. Diplomo (1992) in magisterij (1999) je zagovarjala na Pedagoški fakulteti v Ljubljani. Nalogi sta bili usmerjeni v raziskovanje možnosti uporabe računalnika kot didaktičnega pripomočka pri učenju otrok z motnjami v duševnem razvoju, saj je – sprva kot študentka kasneje pa kot mlada raziskovalka – na Institutu Jožefa Stefana (IJS) sodelovala pri razvoju in izvedbi računalniških izobraževanj in tehnik učinkovitega učenja za otroke in mladostnike, v okviru stalnega strokovnega izpopolnjevanja pa tudi za učitelje in specialne pedagoge. S sodelavci na IJS je v začetku 90. let začela izvajati računalniške tabore za različne skupine OPP. Kot prostovoljka je sodelovala s Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše, z društvom Vita ter s Centrom slepih in slabovidnih. S tem centrom je v sodelovanju z mednarodno organizacijo International Computer Camp for blind and visually impaired sodelovala pri organizaciji in izvedbi mednarodnega računalniškega tabora v Sloveniji. Nadaljnje dragocene izkuš{nje je pridobivala med 10-letne zaposlitvijo v bolnišničnih šolskih oddelkih OŠ Ledina, na delovnem mestu specialnega pedagoga na Oddelku za otroško psihiatrijo, 1 leto tudi na Hemato-onkološkem oddelku Pediatrične klinike v Ljubljani. Sodeluje v mednarodnem združenju bolnišničnih učiteljev Evrope (HOPE). Je članica Komisije za usmerjanje OPP (predvsem s kronično ali dolgotrajno boleznijo).  Delo z otroki in mladostniki, ki so se zaradi različnih travmatskih in stresnih izkušenj ali bolezni znašli v izjemno težkih življenjskih okoliščinah, ter sodelovanje z njihovimi starši (skrbniki) in z učitelji in strokovnimi delavci matičnih šol, jo je spodbujalo k nenehnemu izobraževanju in iskanju učinkovitih modelov pomoči tem otrokom in mladostnikom. V tuji strokovni literaturi je odkrila koncept rezilientnosti, ki je teoretično utemeljil, strnil in dopolnil njene izkušnje iz prakse. V svojem doktorskem študiju želi koncept spodbujanja rezilientnosti prilagoditi značilnostim in potrebam slovenskega vzgojno-izobraževalnega sistema, da bi zagotavljal čim bolj varno, vključujoče in spodbudno učno okolje otrokom in mladostnikom iz ranljivih skupin.

Nives Skamlič je diplomirala na zagrebški Fakulteti za defektologiju in je več kot 25 let delala kot logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor. Sedaj otrokom in staršem pomaga v okviru svoje Klepetalnice, zasebnega defektološko-logopedskega svetovanja, kjer ponuja specializirane defektološko-logopedske usluge za otroke in odrasle s težavami ali motnjami v socialni komunikaciji, govoru, jeziku, branju in pisanju ter za njihove družine. Sodeluje v nekaj skupinah, ki skrbijo za razvoj logopedske stroke v Sloveniji. Prevedla je knjigo Dar disleksije in napisala precej strokovnih člankov. Najbolj uživa v neposrednem delu z otroki.

Sabina Andlovic, profesorica defektologije (mentorica), sedmo leto deluje na področju vzgoje in izobraževanja. Najprej je bila zaposlena kot izvajalka dodatne strokovne pomoči na redni osnovni šoli, danes pa je zaposlena kot specialna pedagoginja na OŠ Ledina, Bolnišnična šola (v nadaljevanju Bolnišnična šola), ki deluje na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Republike Slovenije Soča (v nadaljevanju URI Soča). Z razvijanjem inkluzivnega procesa v slovenskem prostoru se je začela seznanjati že pri pripravi svojega diplomskega dela. Pri razvijanju prilagoditev za posameznega otroka upošteva njegovo gibalno oviranost, specifične učne težave in stopnjo okrevanja. Pri tem uporablja inovativne postopke in izhaja iz otrokovih močnih področij. Svoja specialna pedagoška znanja ves čas nadgrajuje v sodelovanju z drugimi člani tima Bolnišnične šole in strokovnjakov URI Soča. Sodeluje pri pripravi ter izvajanju individualiziranih programov za učence po poškodbi/bolezni možganov, ki so vključeni v Bolnišnično šolo in tudi pri prenosu programov dela Bolnišnične šole v matične šole. V letih od 2007 do 2009 je sodelovala kot ena od vodij in izvajalk študijskih skupin za specialne pedagoge. Že pet let aktivno sodeluje pri vodenju taborov obnovitvene rehabilitacije, ki potekajo v okviru Zveze Sonček. Od leta 2009 deluje tudi kot članica Komisije za usmerjanje pri ZRS[, Senat za gibalno ovirane, Ljubljana 7.

Tanja Babnik, učiteljica razrednega pouka (svetovalka), zaposlena na OŠ Ledina, Bolnišnična šola Ljubljana (v nadaljevanju Bolnišnična šola). Otroke s posebnimi potrebami poučuje že dvajset let. Devet let pa poučuje otroke na Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu  Republike Slovenije Soča (v nadaljevanju URI Soča), ki so vključeni v celostno rehabilitacijo, in je tudi članica razširjenega strokovnega tima. Kot učiteljici ji je poučevanje otrok s posebnimi potrebami vedno nov strokovni izziv in skupaj s člani tima Bolnišnične šole in URI Soča vedno znova išče nove poti ter načine (prilagoditve), s pomočjo katerih so gibalno ovirani otroci in otroci s specifičnimi učnimi težavami pri učno-vzgojnem delu učinkovitejši in uspešnejši v procesu celostne rehabilitacije.  Pri teh oblikah dela ji je zelo pomembno, da razvija pri otroku pozitivno samopodobo, ki je mnogokrat okrnjena. Tudi delo s starši postavlja na zelo pomembno mesto. Starši namreč poznajo otrokova močna področja in težave ter so ji v veliko pomoč pri delu z njihovim otrokom. V učno-vzgojno delo vključuje sodobne metode in oblike dela s pomočjo izobraževalne komunikacijske tehnologije (IKT) ter oblike nadomestne in dopolnilne komunikacije. Načine in oblike dela z gibalno oviranimi otroki posreduje matičnim šolam otrok, ki so vključeni v celostno rehabilitacijo na URI Soča, predava pa tudi na različnih seminarjih oz. strokovnih srečanjih bolnišničnih učiteljev Slovenije, na mednarodnih kongresih ter drugih strokovnih srečanjih. V Bolnišnični šoli s svojim učno-vzgojnim delom pripomore k razvoju inkluzivne šole in k razvijanju kompetenc bolnišničnega učitelja (tudi v okviru združenja evropskih bolnišničnih učiteljev HOPE).

Zaposlena je na Zavodu za slepo in mladino Ljubljana. Pridobila je dopolnilno specialnopedagoško dokvalifikacijo za delo s slepimi in slabovidnimi. Tiflopedagoške izkušnje pridobiva s poučevanjem slepih in slabovidnih otrok in mladostnikov v oddelkih srednje šole s prilagojenim programom, več kot deset let pa dela tudi v mobilni službi zavoda. Sodelovala je pri izvajanju programov rehabilitacije pozneje oslepelih oseb, bila članica komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami in vodila tiflosekcijo – strokovno združenje učiteljev slepih in slabovidnih otrok. Delovala je v projektni skupini za pripravo strateškega dokumenta ustanovitve Centra za pomoč slepim in slabovidnim in je vodja enote za pomoč inkluziji. Je avtorica priročnika za načrtovanje in izvajanje pouka s slepim in slabovidnim učencem – Kaj piše na tabli – ne vidim prebrati, pripravila je navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo (za poklicno in strokovno izobraževanje ter gimnazije) ter je izvajalka seminarjev za učitelje slepih in slabovidnih.