GOVORNI RAZVOJ OTROKA
Online strokovno izobraževanje
Mejniki razvoja, spodbujanje razvoja govorno-jezikovnih veščin, govorno-jezikovne motnje, prilagoditve in praktični pristopi za vzgojitelje in učitelje
Na učinkovit in zanimiv način boste sprostili razvojni potencial vašega otroka – opremili vas bomo z nizom idej za odpravo primanjkljajev na področju komunikacije, jezika in govora, ki jih boste učinkovito uporabljali v vsakodnevnem delu z otroki.
Predavateljica:
Nives Skamlič, logopedinja
Nives Skamlič je diplomirala na zagrebški Fakulteti za defektologiju in je več kot 25 let delala kot logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor. Sedaj otrokom in staršem pomaga v okviru svoje Klepetalnice, zasebnega defektološko-logopedskega svetovanja, kjer ponuja specializirane defektološko-logopedske usluge za otroke in odrasle s težavami ali motnjami v socialni komunikaciji, govoru, jeziku, branju in pisanju ter za njihove družine. Sodeluje v nekaj skupinah, ki skrbijo za razvoj logopedske stroke v Sloveniji. Prevedla je knjigo Dar disleksije in napisala precej strokovnih člankov. Najbolj uživa v neposrednem delu z otroki.
V sodelovanju s:
Materiali za delo – navodila, strokovne informacije, ki si jih lahko tudi shranite ali natisnete.
Vzorci učnih gradiv, kontrolni vprašalniki
Zbirka videoposnetkov z navodili za pravilno izvajanje dejavnosti
Možnost dostopa kjerkoli in kadarkoli
Potrdilo o usposabljanju in pridobljenih znanjih
Po končanem izobraževanju:
- Poznali boste značilnosti – govorni razvoj otroka in ga spremljali v okviru razvojnih mejnikov.
- Prepoznali boste simptome in pravilno obravnavali upočasnjen razvoj govora pri otroku.
- Na podlagi priporočil strokovnjakov boste izbrali najboljše metode dela za potrebe otroka.
- Prejeli boste pripravljen paket materialov za delo z otrokom: primeri dejavnosti, igre, vaje in scenariji, ki so prilagojeni starosti in razvojnim potrebam.
Poglejte vzorčni primer video posnetkov
Deklica na posnetku zamenjuje glas k z glasom t. Otroci s tovrstnimi težavami skoraj vedno zamenjujejo tudi glas g z glasom d. Glasova k in g se razvojno pojavita precej zgodaj, zato tovrstne zamenjave pri teh letih že štejemo za odstopanje od pričakovanega razvoja glasov govora.
Intenzivne spletne delavnice so pripravljene na način, da vam pomagajo odgovoriti na vprašanja:
- Kako poteka razvoj komunikacije, jezika in govora pri predšolskem in šolskem otroku ter kakšni so mejniki razvoja?
- Kako prepoznati simptome zapoznelega razvoja govora pri otroku?
- Kaj iskati pri poglobljenem opazovanju vsakodnevne komunikacije otroka?
- Katere metode razvoja govora so po mnenju strokovnjakov najbolj učinkovite in kako jih uporabljati v vsakdanjem delu z otrokom?
- Kakšne dejavnosti, igre in vaje pri vsakdanjiku v skupini bodo spodbudile razvoj otrokovega govora in odpravile pomanjkljivosti?
Izobraževanje je pripravljeno v skladu s Pravilnikom o napredovanju zaposlenih v vzgoji in izobraževanju v nazive in ga lahko uveljavljate v vlogi za napredovanje v višji naziv.
Poskusno branje
Kako razvijati fonološke veščine in kako vplivajo na razvoj jezika, branja in pisanja
Avtorica: Nives Skamlič
Razvoj otrokovih fonoloških veščin, predvsem fonološkega zavedanja, je eden od dejavnikov, na osnovi katerega lahko predvidimo uspešnost otroka pri učenju branja. Fonološko zavedanje je jezikovna veščina zavedanja in uporabe glasov v besedi (glasovna struktura besede). Otroku omogoča razumevanje strukture govorjenega jezika, ki je sestavljen iz posameznih besed, te pa iz zlogov in glasov. Lahko rečemo, da je fonološko zavedanje sposobnost poslušanja znotraj besede. Razvojno otroci najprej ugotovijo, da so besede med sabo ločene in jih lahko kombiniramo med sabo. Kasneje ugotovijo, da so ločene tudi besede, ki se izgovarjajo v enem intonacijskem vzorcu, npr. k meni. Nato nastopi obdobje, v katerem so sposobni razumeti rimo, se začnejo zavedati zlogov in nazadnje posameznih glasov v besedi.
Zaznavanje besed v povedi
V predšolskem obdobju je težko opaziti težave z zaznavanjem besed iz samega govora otroka. Bolj jasno jih lahko opazimo v šoli, saj tak otrok težko določi presledke med besedami, jih postavlja napačno ali besede piše v eni sami dolgi verigi.
Aktivnost, ki se najpogosteje izvaja za povečanje otrokovega zaznavanja besed v povedi, je, da otrokom govorite povedi (ali znane povedi govorite skupaj z otrokom) in ob vsaki besedi plosknete. Uporabite lahko že dvobesedno poved in jo po potrebi daljšate. Za vadbo lahko uporabite krajše recitacije ali izštevanke, saj so v njih ritmične in besede lepo ločene med sabo. Razvoj zavedanja besed pospešujejo tudi prstne igrice, še posebej tiste, pri katerih se za vsako besedo izvede gib posebej …
➤ Celoten prispevek preberite tukaj.
Potek izobraževanja
Vsa gradiva so dostopna v spletni učilnici Forum Akademija.
TRAJANJE: celotno izobraževanje traja najmanj 16 pedagoških ur, kar je tudi navedeno na potrdilu, ki ga boste prejeli ob koncu izobraževanja
OBLIKA IZOBRAŽEVANJA: spletne delavnice z videoposnetki primerov dejavnosti, pisnim gradivom in interakcijo s predavateljico preko spletne učilnice (vsebine so na voljo takoj)
KOMU JE NAMENJENO: učiteljem, logopedom, vzgojiteljem v vrtcu, pedagogom, svetovalnim delavcem, izvajalcem dodatne strokovne pomoči, inkluzivnim pedagogom ter delovnim terapevtom v zdravstvu in staršem
KAKO POTEKA: Vsebine izobraževanja so v obliki pisnih gradiv in videoposnetkov, imate tudi možnost pogovora s predavateljico o vsebinah in lastnih primerov iz prakse. Čas, kdaj boste gradivo predelali, si določite sami, saj se posamezni moduli izvajajo preko spletne učilnice. Vse aktivnosti v spletni učilnici se sproti beležijo – tako lahko obravnavo gradiv vmes prekinete in naslednjič nadaljujete, kjer ste ostali. Na koncu vsakega modula je preverjanje znanja; šele ko ga opravite, lahko začnete z izobraževanjem v okviru naslednjega modula. Gradivo bo v spletni učilnici na voljo še dva meseca po zaključku izobraževanja.
Kaj o tem izobraževanju menijo udeleženci?
“Po dolgem času sem si privoščila zares dobro, kvalitetno in uporabno predavanje. Z veseljem si bom vaše gradivo večkrat prebrala in uporabila vaje pri svojem delu. V trinajstih letih dela kot specialna pedagoginja nisem zasledila nikjer bolj uporabnih vaj in navodil, kot iz vašega predavanja. V bodoče se veselim vaših ponujenih vsebin in z veseljem se bom udeležila še kakega predavanja.”
Ingrid Starc
“Seminar je odlično pripravljen. Sedaj, ko sem sistematično predelala teorijo in povezala vse skupaj s prakso, mi je vse bolj razumljivo. Odlične vaje, ki skozi igro otroka vzpodbujajo pri razvoju govora, mi bodo prišle zelo prav pri delu v vrtcu. V zadnjih letih s sodelavkami opažamo izredno veliko težav na področju govora pri večini otrok. Zelo mi je bilo všeč tudi to, da sem lahko sodelovala pri seminarju, ko sem imela čas. V času omejitev pa je izpeljava spletnega seminarja najbolj varna možnost.”
Tanja Jurca Glažar, Vrtec Kurirček Logatec
“Moram se vam res zahvaliti za odlično gradivo, ki sem ga prejela, sploh primeri so bili fantastični. Otrok s težavami na področju govora je vedno več in vaši krasni primeri (še posebej ti, ki so predstavljeni na videoposnetkih) so mi dali kar precej namigov, kako usmerjati otroka pri govoru. Gradivo je res obsežno in zelo dobro razloženo. Gradivo je res priročno, obsežno, a odlično napisano. Vsekakor sem uživala ob prebiranju gradiv, učenju in razmigala ponovno možgane.”
Silvestra Šalamun
“Pohvala za kvalitetno izobraževanje. Teorija, ki je podkrepljena z uporabnimi praktičnimi napotki in čudovitim gradivom ter materialom za delo. Vse pohvale ge. Nives Skamlič in seveda tudi vam za organizacijo izobraževanja.”
Neva Izlakar
Vsebina
- Kako se razvija sposobnost komunikacije, jezika in govora pri predšolskih otrocih
- Mejniki v govorno-jezikovnem razvoju predšolskega otroka
- Opozorilni znaki za zakasneli razvoj govora
- Opozorilni znaki za okvaro sluha
- Urjenje komunikacijskih in govorno-jezikovnih veščin pri predšolskem otroku
- Otrok od 1. do 3. leta starosti
- Nekaj splošnih pravil za komunikacijo z otrokom do 3. leta starosti
- Aktivnosti za spodbujanje razvoja komunikacijskih in govorno-jezikovnih spretnosti pri otroku do 3. leta starosti
- Otrok od 3. do 5. leta starosti
- Nekaj splošnih pravil za komunikacijo z otrokom od 3. do 5. leta starosti
- Aktivnosti za spodbujanje razvoja komunikacijskih in govorno-jezikovnih spretnosti pri otroku od 3. do 5. leta starosti
- Aktivnosti za spodbujanje komunikacijskih spretnosti pri otroku od 3. do 5. leta
- Aktivnosti za spodbujanje poslušanja, razumevanja in govora pri otroku od 3. do 5. leta
Vzorci:
- Mejniki govorno-jezikovnega razvoja predšolskega otroka po letih starosti
- Kontrolni seznam za ocenjevanje govora in jezika pri predšolskih otrocih
- Splošni napotki za strokovne delavce, ki izvajajo ocenjevanje
- Vzorec IP in postopkovnih za evalvacijo IP za GJM
- Mejniki v govorno-jezikovnem razvoju otroka v šoli
- Opozorilni znaki za zakasneli razvoj govora
- Opozorilni znaki za okvaro sluha
- Razvoj fonoloških veščin:
- Zaznavanje besed v povedi
- Odzivnost na rimo in uporaba rim
- Zavedanje zlogov v besedi
- Zavedanje glasov v besedi
- Težave s priklicem besed
Vzorci:
- Mejniki govorno-jezikovnega razvoja šolarja po letih starosti
- Kontrolni seznam za ocenjevanje govora in jezika pri šolskih otrocih
- Pregled stanja in potreb učenca z GJM
- Vzorec IP in postopkovnih za evalvacijo IP za GJM
- Kaj je govorno-jezikovna motnja
- Simptomi govorno-jezikovnih motenj
- Vpliv govorno-jezikovnih motenj na šolski uspeh
- Strategije, ki jih uporabljajo otroci z govorno-jezikovnimi motnjami v šoli
- Globalna ocena otroka z GJM v vrtcu in povezava z drugimi področji
- Globalna ocena otroka z GJM v šoli
- Prilagoditve dejavnosti in pouka v IP
- Prilagoditve za predšolske otroke z GJM
- Časovne prilagoditve
- Prilagoditve prostora, didaktičnih pripomočkov in opreme
- Prilagoditve izvajanja področij dejavnosti
- Prilagoditve za učence z govorno-jezikovnimi motnjami
- Prilagoditve prostora
- Prilagoditve didaktičnih pripomočkov in opreme
- Prilagoditve pri poučevanju in učenju
- Prilagoditve pri preverjanju in ocenjevanju znanja
- Govorno-jezikovne motnje:
- Artikulacijske motnje – kaj so, kako jih prepoznamo in na kaj biti pozorni
- Motnje fluentnosti – otrok, ki jeclja, v vrtcu in šoli
- Motnje glasov govora – motnje izgovarjave šumnikov in sičnikov, glas R
- Fonološke motnje
- Kaj je selektivni mutizem?
- Kako prepoznamo selektivni mutizem, vrste, težavnost, napačna prepričanja, zakaj otrok ne govori, kaj storiti, če menite, da ima otrok selektivni mutizem, kako pomagati otroku ter kakšne strategije uporabljati
Vzorci:
- Nasveti za pogovor z otrokom, ki jeclja
- Vzorci delovnih listov, scenarijev in iger za delo z otrokom z GJM
Videoposnetki:
- Prepoznava artikulacijske motnje
- Motnja jecljanja – primer otrokovega govora
- Motnja izgovarjave šumnikov – primer otrokovega govora
- Motnja izgovarjave sičnikov – primer otrokovega govora
- Motnja izgovarjave glasu R – primer otrokovega govora
- Fonološke motnje: izpuščanje glasov, zamenjava glasov, premeščanje glasov v besedi … – primer otrokovega govora
- Primeri dejavnosti pri artikulacijskih motnjah in kako spodbujati ustrezno izreko glasov
- Primeri dejavnosti za spodbujanje povezovanja, zapomnitve in priklica besed
- Kako sodelovati s starši
- Kako lahko starši pri otroku z GJM spodbujajo potenciale in pomagajo pri opravi primanjkljaja
Vzorci:
- Vzorci delovnih listov, scenarijev in iger za delo z otrokom z GJM
Videoposnetki:
- Razvoj govornega aparata s pihanjem
- Igre za urjenje izreke glasu R
- Igre za slušno razlikovanje glasov s in š ter urjenje izreke
- Igre utrjevanje izgovora glasu k v kombinaciji z različnimi drugimi glasovi
- Igre za razvoj zaznavanja glasov v besedi
- Igre za razvoj zaznavanja besed v povedi
- Igre za razvoj občutka za rimo
- Igre za urjenje zavedanja rim in razstavljanje besed na zloge, sestavljanje besed iz zlogov
- Igre za urjenje veščine zavedanja posameznih glasov v besedi in uporabe teh glasov
- Igre za spodbujanje povezovanja, zapomnitve in priklica besed
Tema 1: Disleksija
- Kaj je disleksija
- Dejavniki tveganja za pojav disleksije
- Simptomi disleksije
- Prilagoditve za otroke z disleksijo (priprava gradiva, prilagoditve pri usvajanju znanja, preverjanju ter ocenjevanju, uporaba pripomočkov)
- Skotopični sindrom
Vzorci:
- Vprašalniki za prepoznavanje otrok z znaki tveganja za pojav disleksije
Tema 2: Komunikacija pri otrocih z avtističnimi motnjami
- Značilnosti socialne komunikacije in interakcije otrok z AM
- Odsotnost ali specifičen spontani razvoj socialne komunikacije in interakcije
- Zaustavljen, omejen ali oviran razvoj govorno-jezikovne komunikacije
- Motnje v razvoju ekspresivnega jezika – besednega izražanja
- Motnje v razvoju receptivnega jezika – besednega razumevanja
- Nenavadnosti v razvoju govornega ritma, tempa in melodije
- Motnje v razvoju neverbalne komunikacije
- Eholalija in perseveracija
- Nespoštovanje osebnega prostora
- Potreba po uvajanju nadomestne komunikacije
- Ocena komunikacijskih in govorno-jezikovnih veščin otrok z AM
- Splošne strategije za izboljšanje komunikacije z otroki z AM
- Razvoj socialne interakcije
Preverite še ostala izobraževanja področja Vzgoja in izobraževanje. Pomagala vam bodo razjasniti številne dileme iz prakse.
Nives Skamlič je diplomirala na zagrebški Fakulteti za defektologiju in je več kot 25 let delala kot logopedinja v Centru za sluh in govor Maribor. Sedaj otrokom in staršem pomaga v okviru svoje 
