fbpx

Prijava v portal: 

Kmalu spet na voljo! Obvestite me, ko bo izobraževanje spet na voljo.

Izvršba na plačo in druge stalne prejemke

Online seminar
Ura: –
Lokacija: Online (preko spleta)
Strokovnjaki:

298,00  (DDV ni vštet v ceno)

Ni na zalogi

Kmalu spet na voljo! Obvestite me, ko bo izobraževanje spet na voljo.


Izvršba na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke je najpogosteje izbrano izvršilno sredstvo za poplačilo upnikove terjatve. Pravila o zasegu plače, obsegu zasega in zneskih, ki so izvzeti, ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Dolžnikov delodajalec oziroma njegovo računovodstvo mora pravila izvršba na plačopostopka poznati, saj so posledice za delodajalca hude – delodajalec mora na zahtevo upniku povrniti vse zneske, ki bi jih moral pa jih ni trgal dolžniku. Nepoznavanje pravil delodajalca ne odveže odgovornosti. Delodajalec mora prav tako pravilno upoštevati dolžnikove vzdrževane družinske člane in prejete sklepe poplačevati pravilno glede na njihov vrstni red in pravila o prednostnih poplačilih.

Osnova za razumevanje področja zasega dolžnikove plače in drugih stalnih prejemkov je poznavanje osnovnih razlik med izvršbo na podlagi verodostojne listine in tisto, ki teče na podlagi izvršilnega naslova, in posledic izdanega sklepa o izvršbi za upnika in dolžnika. Sodne prakse tega področja je malo, odločitve sodišč so različne, težav je precej in iskanje pravih odgovorov je zamudno.

Poiskali bomo odgovore na najpogostejša vprašanja, pogledali dobre prakse delodajalcev, s katerimi se izognejo svoji odgovornosti za dolžnikove obveznosti in na jasen in praktičen način pogledali osnove postopkov, ki so temelj razumevanja pravil o zasegu dolžnikove plače in drugih prejemkov.

Delodajalci se srečajo z zasegom dolžnikove plače tudi v postopku osebnega stečaja, tudi v tem postopku z odgovornostjo za napake. Zato bomo na kratko pogledali še osnove postopka osebnega stečaja in temeljne razlike med njim in izvršbo, ki jih mora delodajalec poznati.

Pomagali si bomo z grafi, preglednicami, primeri iz prakse, ki bodo v pomoč pri razumevanju kompleksnega izvršilnega postopka.


Cilji seminarja

  • Poiskati odgovore na najpogostejša vprašanja glede izvršba na plačo,
  • pogledali dobre prakse delodajalcev, s katerimi se izognejo svoji odgovornosti za dolžnikove obveznosti in
  • na jasen in praktičen način pogledali osnove postopkov, ki so temelj razumevanja pravil o zasegu dolžnikove plače in drugih prejemkov.

Vsebina

1. Temeljne razlike med izvršbo na podlagi verodostojne listine in izvršilnega naslova. Posledice izdanega sklepa o izvršbi za upnika, dolžnika in delodajalca (graf, preglednice)

2. Pravila postopka na dolžnikovo plačo in druge stalne prejemke v izvršbi

2.a. Prejemki izvzeti iz izvršbe po 101. členu ZIZ (preglednice in primerjava):

  • kategorije prejemkov v 101. členu ZIZ in kaj pomeni taksativnost naštetih prejemkov,
  • sodna praksa izvršbe in osebnega stečaja povezana s prejemki, ki so iz izvršbe izvzeti,
  • kako se ti prejemki upoštevajo pri izračunavanju višine minimalne plače,
  • razlike do katerih prihaja v zvezi s temi prejemki med izvršbo in osebnim stečajem in zakaj morajo delodajalci, upniki in dolžniki te razlike poznati,
  • najpogostejše napake delodajalcev pri uveljavljanju izvzetja iz zasega,

2. b. Prejemki na katere je mogoče seči v omejenem obsegu – 102. člen ZIZ (preglednice in primerjava):

  • kaj sodi med prejemke iz delovnega razmerja,
  • pravila 102. člena ZIZ in njihova uporaba v izvršbi,
  • pojem minimalne plače in minimalnega dohodka,
  • vzdrževani družinski člani in kako dolžnik dokazuje njihov status v izvršilnem in stečajnem postopku,
  • obveznosti delodajalca pri presojanju vzdrževanih družinskih članov, in kako se jih upošteva pri realizaciji sklepa,
  • ali gre dolžniku nadomestilo za vzdrževanega družinskega člana v vsakem primeru,
  • dokazovanje dolžnosti preživljanja,
  • najpogostejše napake delodajalcev pri uporabi 102. člena ZIZ,
  • sodna praksa uporabe pravil 102. člena ZIZ.

3. Položaj delodajalca pri realizaciji sklepa iz dolžnikove plače in drugih prejemkov:

  • napake delodajalca pri realizaciji sklepa o izvršbi ali zasegu dolžnikovih prejemkov v osebnem stečaju (134. Člen ZIZ),
  • odgovornost delodajalca za pravilnost zasega in kako se ji izogniti,
  • pravne možnosti dolžnika in upnika v primeru napake dolžnikovega delodajalca,
  • nadzor delodajalca v izvršbi;
  • vrstni red poplačila dolžnikovih obveznosti – prednostne in absolutno prednostne terjatve
  • ustavitev izvršbe na plačo v izvršilnem postopku.

4. Upravno izplačilna prepoved in vprašanja, ki so pomembna za delodajalca v izvršbi

5. Pregled postopka zasega dolžnikovih prejemkov v osebnem stečaju – kaj mora vedeti delodajalec

6. Odgovori na vprašanja udeležencev

IN-HOUSE izobraževanje

Izobraževanje lahko izvedemo samo za vaše zaposlene na sedežu vašega podjetja.
>> Pošljite povpraševanje

Avtorji

Maja Lajevec

Maja Lajevec je po izobrazbi univerzitetna diplomirana pravnica. Več kot 17 let je bila zaposlena na sodišču v Ljubljani, najprej kot strokovna sodelavka, enajst let kot izvršilna sodnica na Okrajnem sodišču v Ljubljani in tri leta kot specializirana stečajna sodnica na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Zaradi prepričanja, da za sodnika ne zadostuje le spremljanje in poznavanje zakonodaje, je svoje znanje ves čas nadgrajevala z aktivnim sodelovanjem v postopkih sprejemanja izvršilne in stečajne zakonodaje, pri izobraževanju izvršiteljev in upraviteljev, s pisanjem strokovnih člankov in knjige o izvršilnem postopku ter z različnimi vrstami izobraževanj namenjenih težavam upniško dolžniških razmerij. Od leta 2016 dalje posluje kot samostojna pravna svetovalka in je svojo dejavnost omeji na dve pravni področji - izvršbo in stečaj. Znanje in izkušnje pridobljene na teh dveh pravnih področjih ji omogočajo, da težave predvidi, jih locira in išče za naročnike najboljše rešitve. S prispevki povezanimi z izvršbo, stečajem ali njuno kombinacijo sodeluje na Insolvenčnih in Stvarnopravnih dnevih, z revijo Odvetnik, sodelovala je z Obrtno zbornico in Zvezo potrošnikov Slovenije. Je ena od avtoric Urejene sodne prakse k Zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Trenutno s kolegico pripravlja komentar Zakona o izvršbi in zavarovanju.

Splošni pogoji

Po potrditvi izvedbe boste prejeli predračun, ki ga je treba poravnati najmanj tri dni pred izvedbo online seminarja. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih. Pisna odpoved udeležbe je mogoča najkasneje tri delovne dni pred izvedbo online seminarja. Udeleženci, ki po tem roku prekličejo udeležbo ali se online seminarja ne udeležijo, niso upravičeni do povrnitve kotizacije oz. so dolžni poravnati celotno kotizacijo. Lahko pa se online seminarja udeleži drugi udeleženec. Pridržujemo si pravico do odpovedi online seminarja – v tem primeru kotizacijo povrnemo v celoti. S prijavo sprejemate ta določila in splošne pogoje.