Priprava na obisk inšpektorja za delo – dokumentacija z vzorci

Aktualno

Postopek, po katerem deluje Inšpektorat za delo

Inšpektorji za delo delujejo v skladu s postopkom, ki je določen v ZID-1 oziroma v temeljnem zakonu, ki ureja vse inšpekcije, to je v Zakonu o inšpekcijskem nadzoru. Poleg tega morajo inšpektorji za delo na podlagi 3. člena ZID-1 voditi postopek oziroma delovati tudi v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku.

V skladu z zgornjimi zakoni Inšpektorat za delo odloča na prvi stopnji v skladu z upravnim postopkom. Na drugi stopnji, torej o pritožbah zoper odločbe inšpektorjev za delo, odloča pristojno ministrstvo, to je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Inšpektorat za delo obravnava prijave, pritožbe, sporočila in druge vloge v zadevah iz svoje pristojnosti in vlagatelje na njihovo zahtevo obvesti o svojih ukrepih. Inšpektor obravnava tudi anonimne prijave, razen če iz danih okoliščin izhaja sum, da so prijave neresne oziroma lažne.

Inšpekciji za delo se ne vlagajo tožbe, ampak zgolj prijave. Inšpekcija za delo je dolžna na podlagi prijav izvajati nadzor nad pravilno uporabo predpisov, za katerega je pristojna. Treba je poudariti, da inšpekcija za delo ne nadomešča sodišča in tako sama ne rešuje primerov kot na primer neizplačila plač oziroma nezakonitih odpovedi pogodbe o zaposlitvi s tem, da bi sama določila delodajalcu, naj izplača plačo oziroma vrne delavca na delovno mesto. O tem lahko meritorno odloči samo pristojno delovno sodišče.

Inšpekcija za delo se odzove na podlagi prijave. Prijave so lahko podpisane ali anonimne, morajo pa vsebovati vsaj krajši opis kršitve zakonskih obveznosti. V prijavi ni treba navesti dokazov, ti se seveda lahko navedejo, če jih prijavitelj ima.

Postopek inšpekcijskega nadzora se praviloma vodi po uradni dolžnosti. Inšpektorat za delo prednostno obravnava prijave, iz katerih nedvoumno izhaja verjetnost, da bodo izpolnjeni pogoji za izdajo prepovedne odločbe ali da gre za kršitev pravic večjega števila delavcev pri zavezancu na podlagi predpisov, za nadzor katerih je pristojen inšpektorat.

V postopku, ki ga vodi Inšpektorat za delo, ima položaj stranke zavezanec (delodajalec). Vlagatelj oziroma vlagateljica pobude, prijave, sporočila ali druge vloge nima položaja stranke.

Pristojnosti inšpektorjev za delo

Pristojnosti oziroma pooblastila inšpektorjev za delo so precej obsežna in jim omogočajo precej hitro uveljavitev njihovih odločitev.

Pri pregledu posameznega delodajalca lahko inšpektor za delo opravi naslednja dejanja:

• pregleda prostore, objekte, stroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter zasebnikov,
• pregleda poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo, kadar se vodijo in hranijo na elektronskem mediju, ter zahteva izdelavo njihove pisne oblike, ki mora verodostojno potrjevati elektronsko obliko,
• zasliši stranke in priče v upravnem postopku,
• pregleda listine, s katerimi lahko ugotovi istovetnost oseb,
• brezplačno pridobi in uporablja osebne in druge podatke iz uradnih evidenc in drugih zbirk podatkov, ki se nanašajo na zavezanca in so potrebni za izvedbo inšpekcijskega nadzora,
• brezplačno vzame vzorce blaga in opravi preiskave vzetih vzorcev,
• brezplačno vzame vzorce materialov in opreme za potrebe preiskav,
• fotografira ali posname na drug nosilec vizualnih podatkov osebe, prostore, objekte, stroje, napeljave in druge predmete,
• reproducira listine, avdiovizualne zapise in druge dokumente,
• zaseže predmete, dokumente in vzorce v zavarovanje dokazov.

Inšpektor za delo lahko za največ 15 dni zaseže dokumentacijo, ki jo potrebuje za ugotavljanje resničnega stanja v obravnavani zadevi, če meni, da so očitno kršene pravice delavca oziroma obstaja sum prekrška ali hujših kršitev zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb oziroma splošnih aktov, za nadzor nad izvajanjem katerih je pristojen Inšpektorat za delo. O zasegu dokumentacije inšpektor izda zavezancu potrdilo, iz katerega mora biti razvidno, katera dokumentacija je bila zasežena. Dokumentacije državnih organov, ki je določena kot tajna, inšpektor ne sme zaseči.

Ravno tako ima inšpektor pravico brez predhodnega obvestila ter brez dovoljenja delodajalca oziroma njegove odgovorne osebe ne glede na delovni čas vstopiti v prostore in objekte ter pristopiti k opremi in napravam, če z zakonom ni določeno drugače. Zavezanec lahko inšpektorju, ki nima odločbe pristojnega sodišča, odkloni vstop v stanovanjske prostore.

Delodajalec mora inšpektorju omogočiti nemoteno opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora. Če inšpektor pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora naleti na fizični odpor ali če tak odpor pričakuje, lahko zahteva pomoč policije.

Pooblastilo za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora posamezen inšpektor za delo izkazuje s službeno izkaznico in značko. Inšpektor za delo mora po vsakem opravljenem pregledu sestaviti zapisnik, ki mora biti vročen delodajalcu, pri katerem je bil pregled opravljen.

Strokovni pomočnik

Strokovni pomočnik je uradna oseba, zaposlena v inšpekciji, ki nudi strokovno pomoč delodajalcem in delavcem ter sprejema vloge in druge pobude za začetek postopka. Strokovni pomočnik lahko opravlja tudi posamezna procesna dejanja v inšpekcijskem postopku pred izdajo odločbe, vendar le v skladu z usmeritvami in pod nadzorom inšpektorja, ki vodi postopek. Strokovni pomočnik se pri opravljanju posameznih procesnih dejanj izkazuje s pooblastilom glavnega inšpektorja. Imeti mora najmanj srednjo splošno ali srednjo strokovno izobrazbo in opravljen strokovni izpit iz upravnega postopka.

Ukrepi inšpektorjev za delo

Po opravljenem inšpekcijskem nadzorstvu ima inšpektor za delo pravico in dolžnost z individualno odločbo zavezancu oziroma delodajalcu odrediti zagotovitev izvajanja določb zakonov oziroma izpolnitev svojih obveznosti, ki jih ima kot delodajalec.

Če inšpektor pri opravljanju nadzorstva ugotovi, da je kršen zakon ali drug predpis oziroma akt, katerega izvajanje nadzoruje, ima pravico in dolžnost, da:

• odredi ukrepe za odpravo nepravilnosti in pomanjkljivosti v roku, ki ga sam določi,
• izvede postopke v skladu z Zakonom o prekrških,
• poda kazensko ovadbo za kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti,
• odredi druge ukrepe oziroma opravi dejanja, za katera je pooblaščen z zakonom ali drugim predpisom.

Delodajalec mora izvesti oziroma opustiti dejanja, kakor je določil inšpektor za delo s svojo odločbo. Zakon delodajalcu nalaga tudi obveznost povratnega poročanja Inšpektoratu za delo.

Inšpektor za delo lahko z odločbo prepove zavezancu opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:

• da delodajalec ni zagotovil brezhibnosti sredstev za delo in ustreznega delovnega okolja in delovnega procesa ter njihove sprotne prilagoditve ob vsaki spremembi v delovnem procesu;
• da zaradi sredstev za delo, delovnega postopka, delovnega okolja ali nezavarovanega območja grozi nevarnost za nezgodo delavcev;
• da delodajalec delavcev ni usposobil za varno in zdravo delo;
• da mu je zavezanec ali odgovorna oseba zavezanca onemogočila inšpekcijski pregled;
• da je bil pri zavezancu v obdobju preteklih 12 mesecev dvakrat ali večkrat pravnomočno ugotovljen prekršek, da ni izplačal plače v skladu z določbami o plačilnem dnevu, kot to določa zakon, ki ureja delovna razmerja.

Inšpektor za delo mora z odločbo prepovedati opravljanje dela delavcev ali delovnega procesa oziroma uporabo sredstev za delo do odprave nepravilnosti, če pri inšpekcijskem nadzoru ugotovi:

• neposredno nevarnost za življenje delavcev;
• da je delodajalec omogočil delo tujcu ali osebi brez državljanstva v nasprotju s predpisi, ki urejajo zaposlovanje tujcev;
• da je delodajalec ali uporabnik, h kateremu so v skladu s predpisi, ki urejajo delovna razmerja in trg dela, posredovani delavci s strani delodajalca, ki opravlja dejavnost posredovanja dela delavcev uporabniku, omogočil delo delavcu v nasprotju s predpisi, ki urejajo trg dela;
• zaposlitev na črno, če posebni predpisi določajo pristojnost inšpekciji za delo;
• delo otrok, mlajših od 15 let, v nasprotju s predpisi, ki urejajo delo otrok;
• opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja.

Kadar inšpektor ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava v nasprotju z zakonom, ki ureja delovna razmerja, v odločbi hkrati odredi, da mora zavezanec osebi, na katero se prepoved nanaša, izročiti pisno pogodbo o zaposlitvi v roku treh delovnih dni po tem, ko inšpektor vroči odločbo, v kateri ugotovi opravljanje dela na podlagi pogodb civilnega prava. Oseba, na katero se nanaša prepoved, sklene pogodbo o zaposlitvi najkasneje tri delovne dni po prejemu pisne pogodbe o zaposlitvi. Delodajalec oziroma zavezanec pa ni dolžan delavcu vročiti kakršne koli pogodbe, ampak mora biti ta pogodba pisna in ustrezna ugotovljenemu dejanskemu stanju, kot izhaja iz odločbe, upoštevaje plačilo za delo vsaj v višini, kot je primerljivo za vrsto, obseg in kakovost dela, upoštevaje kolektivno pogodbo in splošne akte, ki zavezujejo zavezanca ter obveznosti plačila davkov in prispevkov. Če delodajalec delavcu pogodbe ne vroči ali pa ji vroči neustrezno pogodbo, lahko zahteva sodno varstvo v roku 30 dni od poteka roka za vročitev pogodbe oziroma v roku 30 dni od vročitve neustrezne pogodbe.