Vse o novem REK-O obrazcu na podlagi konkretnih primerov

Online seminar v živo

298,00  (DDV ni vštet v ceno)

Kraj izvedbe:Vaš računalnik – Zoom

 

S 1.1.2023 se je pričel uporabljati nov REK-O obrazec, ki je nadomestil več REK obrazcev!


 

Ni na zalogi

Kmalu spet na voljo! Obvestite me, ko bo izobraževanje spet na voljo.


Vse o novem REK-O obrazcu na podlagi konkretnih primerov

S 1.1.2023 se je pričel uporabljati nov REK-O obrazec, ki je nadomestil več REK obrazcev (REK-1, REK-1a, REK-2, PNiPD in tudi obrazec ZAP/M). Sprememba poročanja je del celostne prenove sistema REK obrazcev, vse z namenom, da se ti obrazci nekoliko poenostavijo.

Poleg načina samega »rednega« poročanja, pa se bo prenova poročanja dotaknila tudi načina predlaganja popravkov že oddanega REK obrazca in tudi načina oddajanja samoprijave.


Na seminarju vas bomo na praktičnih primerih seznanili z:

1. zakonskimi pravili za oddajo davčnih obračunov (sem sodijo tudi REK obrazci),
2. pravilnikom o obračunu davčnega odtegljaja,
3. primeri najbolj tipičnih izplačil in poročanj na veljavnih REK obrazcih ter
4. postopki vezanimi na popravke že oddanih REK obrazcev in samoprijave.


Vsebina:

Uvodoma:rek-obrazci

  • oddaja obračunov in ZDavP-2
  • novi Pravilnik o vsebini in obliki obračuna davčnih odtegljajev

Primeri izplačil dohodkov – novi REK-O:

  • plača
  • jubilejne nagrade, solidarnostne pomoči, odpravnina ob upokojitvi
  • regres za letni dopust
  • odpravnina – odpoved pogodbe o zaposlitvi
  • poslovna uspešnost
  • dohodki, ki se ne vštevajo v davčno osnovo
  • dohodki iz drugega pogodbenega razmerja (avtorsko delo, sejnine …)
  • začasno in občasno delo upokojencev

Popravki in samoprijave:

  • pregled sprememb glede popravkov
  • pregled sprememb glede samoprijave

 


Seminar je namenjen:

rek-obrazci-vse-o-izpolnjevanju-oddaji

  • vodjem računovodskih služb,
  • vodjem računovodskih servisov,
  • računovodjem,
  • zaposlenim v obračunu plač,
  • knjigovodjem,
  • samostojnim podjetnikom in
  • vsem, ki sodelujejo pri obračunu plač in poročanju.

 


Morda bi vas zanimalo tudi … 

Vračilo regresa pri prenehanju delovnega razmerja in REK obrazci

Vprašanje naročnice:

Furs je v spletni publikaciji o regresu dodal poglavje glede (ne)vračanja regresa ob prenehanju delovnega razmerja. Furs pojasnjuje, da se v davčno osnovo ne všteva regres za letni dopust, ki je določen kot pravica iz delovnega razmerja, in sicer do velikosti 100 % povprečne mesečne plače zaposlenih v Sloveniji. Niti v ZDoh-2 niti v ZPIZ-2 ni podlage za to, da bi se velikost limita za neobdavčen oziroma neoprispevčen regres za letni dopust upoštevala v sorazmernem delu, če delavcu po delovnopravni zakonodaji ne pripada celoten regres.

Poleg tega so bili v času izplačila regresa izpolnjeni pogoji za njegovo izplačilo in delodajalec ni mogel predvideti, da bo delavcu naknadno po izplačilu regresa prenehalo delovno razmerje pri tem delodajalcu. Furs zato zaključi, da v primeru prekinitve delovnega razmerja, ko delavec ne vrne sorazmernega dela regresa, delodajalcu ni treba popravljati obrazca REK.

Ali to pomeni, da če delavec dobi 100% regres do višine povprečne plače v RS v mesecu juniju, v mesecu juliju pa prekine delovno razmerje, da mu dejansko ni treba vračati sorazmernega dela regresa, delodajalcu pa ni potrebno popravljati REK obrazca? Kaj pa če delodajalec vseeno zahtea sorazmern del regresa nazaj – verjetno potem mora popraviti tudi REK. Ali ga sploh lahko zahteva nazaj?

Odgovor:

V primeru odhoda delavca iz podjetja se delodajalec in delavec dogovorita o odprtih obveznostih s pisnim sporazumom, kjer se tudi opredelita glede vračila sorazmernega dela regresa. Pisni sporazum seveda mora biti podpisan iz obeh strani in v primeru vračila ali odtegljaja pri zadnji plači iz naslova regresa za letni dopust in vse to mora biti tudi ustrezno opredeljeno s izračunanimi zneski in zakonsko podlago ter internimi akti drugimi pravilniki podjetja na samem sporazumu.

Če izhajamo iz samega sklepa o izplačilu regresa s strani delodajalca in zakonodaje, ki opredeljuje tudi sorazmerni del regresa in se veže na odmero letnega dopusta po odločbi je potrebna usklajenost, tako sklepa o izplačilu letnega regresa, določbe o letnem dopustu za delavca in same pogodbe o zaposlitvi delavca na vseh omenjenih aktih ustrezno opredeliti tudi načelo sorazmernosti.

Ob odhodu delavca sta v praksi dve dilemi, ki jih navajate in dve možnosti glede sorazmernega regresa za letni dopust in poročanja z REK obrazci.

Prva možnost dopušča delodajalcu, da delavcu ob odhodu ni potrebno vračati sorazmernega dela regresa, kar je dobra volja delodajalca, vendar je samo izplačilo regresa potrebno obravnavati iz vidika izplačila regresa na letni ravni, predvsem v primeru zaposlitve delavca pri drugem delodajalcu. V tem primeru morata oba delodajalca ustrezno obravnavati izplačilo regresa z upoštevanjem načela sorazmernosti. Delavec mora novega delodajalca obvestiti o višini izplačanega regresa za leto v katerem je regres tudi prejel, saj v primeru ponovnega oz. sorazmernega izplačila regresa pri novem delodajalcu, mora le ta ustrezno obračunati in poročati izplačilo regresa na letni ravni.

Pri tem je potrebno najprej izračunati pripadajoč sorazmerni del regresa in razliko ob ne vračilu regresa ustrezno obrutiti. Kot delodajalec obrutite razliko, ki presega 100% povprečne plače RS določeno za mesec izplačila po načelu sorazmernosti, torej 1/12 100% povprečne plače v RS za vsak mesec zaposlitve pri delodajalcu. V primeru odhoda sredi meseca se sorazmernost izračunava po dnevih.

Iz navedenega izhaja, da v primeru dobre volje delodajalca, kadar delavcu ni potrebno vračati regresa ,delodajalec na sebe prevzame bruto strošek prispevkov ter ustrezno odvede in plača dohodnino po povprečni stopnji ter poročan regresa izvede pri zadnji izplačani plači in na tak način poroča tudi z REK obrazci povprečenje poračuna regresa za letni dopust.

V praksi je teh primerov zelo malo in se po večini skoraj vedno delodajalec in delavec s pisnim sporazum dogovorita za vračilo sorazmernega dela regresa, ki ga narekuje tudi zakonodaja, ki pravi da je letni regres pravica iz delovnega razmerja. Delovno razmerje je torej lahko tudi sorazmerno v letu. Predvsem je potrebno imeti v mislih to, da v primeru ko delavec na letni ravni presega 100% povprečne plače RS pri prejemkih iz naslova regresa, privede tudi do tega da ob prejemu dohodninske odločbe lahko pride do doplačila dohodnine s strani delavca na letni ravni.

V drugem primeru, kadar se delodajalec in delavec ustrezno dogovorita za vračilo sorazmernega dela regresa pa je potrebno ob vračilu ustrezno poročati oz. popraviti že oddan REK in iREK obrazec, saj je poročanje z rek obrazci osnova tudi za dohodninsko odločbo, ki jo delavec prejme enkrat letno za preteklo koledarsko leto. Torej, dohodninska odločba in oddani rek obrazci s strani delodajalca se morajo vsebinsko ujemati, tudi v primeru vračila sorazmernega dela regresa.

Ker preko portala eDavki ne morete oddati negativnega REK obrazca je v primeru vračila regresa potrebno popraviti že oddan Rek in iRek obrazec in dohodek ustrezno zmanjšati za znesek vračila in delavcu tudi izročiti plačilno listo vezano na samo vračilo regresa. Prav tako mora delodajalec vračilo regresa ustrezno evidentirati na obvestilu za zaposlene o prejetih dohodkih za preteklo leto. Obvestilo mora delodajalec vročiti vsem zaposlenim do konca januarja za preteklo leto.

Želite več podobne vsebine? Naši strokovnjaki odgovarjajo na vprašanja naročnikov na portalu Računovodski praktikum. 


Preverite še ostala izobraževanja iz –Računovodstvo in finance .Pomagali vam bodo razjasniti številne dileme iz prakse.

IN-HOUSE izobraževanje

Izobraževanje lahko izvedemo samo za vaše zaposlene na sedežu vašega podjetja.
>> Pošljite povpraševanje

Avtorji

univ.dipl.ekon. Irena Kamenščak

Gospa Kamenščak je od leta 2007 dalje v družbi BDO Svetovanje d. o. o. zaposlena na davčno-pravnem oddelku, kjer nudi svetovalne storitve predvsem na področju dohodnine v povezavi z davčnim postopkom, delovnega prava, prava socialne varnosti, gospodarskega in obligacijskega prava. Ima svetovalne izkušnje s področja davčnega svetovanja (specializirana sem za dohodnino), delovnega prava, prava socialne varnosti, gospodarskega in obligacijskega prava. Svetovalne storitve opravlja tako za stranke v Sloveniji, kot tudi za stranke iz tujine. Prav tako ima veliko izkušenj pri opravljanju preventivnih in skrbnih davčnih pregledov pri družbah iz različnih dejavnostih. Objavlja strokovne članke z davčnega področja in izvaja predavanja na temo dohodnine, delovnega prava in prava socialne varnosti.

Splošni pogoji

Po potrditvi izvedbe boste prejeli predračun, ki ga je treba poravnati najmanj tri dni pred izvedbo online seminarja. Za proračunske porabnike veljajo plačilni pogoji v skladu z zakonodajo o javnih plačilih. Pisna odpoved udeležbe je mogoča najkasneje tri delovne dni pred izvedbo online seminarja. Udeleženci, ki po tem roku prekličejo udeležbo ali se online seminarja ne udeležijo, niso upravičeni do povrnitve kotizacije oz. so dolžni poravnati celotno kotizacijo. Lahko pa se online seminarja udeleži drugi udeleženec. Pridržujemo si pravico do odpovedi online seminarja – v tem primeru kotizacijo povrnemo v celoti. S prijavo sprejemate ta določila in splošne pogoje.