Varstvo osebnih podatkov pacientov zajema:
- vprašanja pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov,
- zagotavljanje varnosti osebnih podatkov, ki pomeni izvedbo primernih ukrepov, da ne pride do uničenja, izgube, nepooblaščenega dostopa uporabe osebnih podatkov in
- nekatere dodatne ali posebne obveznosti upravljavcev (npr. vodenje evidence dejavnosti obdelave, priprava ocen učinkov).
Zaposleni v zdravstvu morate na tem področju upoštevati vsaj:
- Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 94/07),
- Zakon o arhivskem gradivu, ki vsebuje osebne podatke o zdravljenju pacienta (Ur.l.RS, št. 85/16),
- Zakon o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08 in 55/17),
- Zakon o zbirkah podatkov s področja zdravstvenega varstva (Uradni list RS, št. 65/00, 47/15 in 31/18),
- Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 58/08, 107/10 – ZPPKZ, 40/12 – ZUJF, 88/16 – ZdZPZD, 40/17 in 64/17– ZZDej-K),
- Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 23/05 – uradno prečiščeno besedilo, 15/08 – ZPacP, 23/08, 58/08 – ZZdrS-E, 77/08 – ZDZdr, 40/12 – ZUJF, 14/13, 88/16 – ZdZPZD in 64/17).
Praksa je pokazala, da so v zdravstvenih institucijah kršitve Zakona o varstvu osebnih podatkov zelo pogoste, saj zdravstveno osebje ključnih občutljivih podatkov pacientov ne varuje primerno. Osebni podatki se nepravilno posredujejo, dostop do njih ni varovan, ali pa do zdravstvenih podatkov dostopa osebje, ki ni vključeno v proces zdravljenja.
Vabimo vas na izjemno aktualen praktičen seminar.
Pooblaščenim osebam za varstvo osebnih podatkov, predstavnikom pravnih ali splošnih služb, zdravstvenim delavcem, upraviteljem zbirk.
Koristi, ki jih zagotovo pridobite z udeležbo na tem seminarju – odgovore na aktualna vprašanja kot:
- kdaj kot izvajalec zdravstvenih storitev smete oz. ne smete pridobiti laboratorijske izvide, digitalne EKG zapise in druge podatke o pacientu, s katerimi razpolaga drug izvajalec zdravstvenih storitev;
- je dopustno, da omogočite vpogled v zdravstveno dokumentacijo skupini zdravnikov za potrebe izvedbe znanstveno-raziskovalnega projekta;
- kdo in v katerih primerih je upravičen do kopije zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta;
- kdaj ste kot izvajalec zdravstvenih storitev obvezani podatke o pacientu pri pošiljanju po e-pošti kriptirati;
- kdaj je dopustno razkriti zdravstvene osebne podatke in dokumentacijo uporabnikom izven zdravstvenega sektorja, kot so: zavarovalnica, delodajalec, odvetnik ipd.
1. del: Varstvo osebnih podatkov pacientov (mag. Urban Brulc)
- fotografiranje in snemanje pacientov
- varnost podatkov pri sodobnih komunikacijah (pravni vidik)
- uporaba zdravstvenih podatkov za znanstveno raziskovalni namen
- uporabniške pravice pri delu z informatiziranimi zbirkami podatkov
- razkritje podatkov po smrti pacienta
- razkritje podatkov oziroma dokumentov pacientu
- privolitev in obveščanje o obdelavi osebnih podatkov
- obveščanje o kršitvah (»samoprijave«)
- ocene učinkov
- naloge pooblaščene osebe za varstvo podatkov
- pogodbena obdelava podatkov in evidenca dejavnosti obdelave
- problematika sankcioniranja
- posebnosti za zasebne ambulante
2. del: Hramba zdravstvene dokumentacije in dostop do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta (mag. Nada Čibej)
- hramba zdravstvene dokumentacije na klasičnih nosilcih zapisa (papir)
- hramba zdravstvene dokumentacije v e-okolju
- prevzem arhivskega gradiva v arhiv
- dostop do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta pri ustvarjalcu
- dostop do arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta v arhivu
- pravice in dolžnosti uporabnikov arhivskega gradiva, ki vsebuje podatke o zdravljenju pacienta
