Med pomembnejšimi pojmi, katerih definicije so vsebovane v 2. členu ZJN-3, je treba omeniti zlasti pojem javnega naročila ki je definirano kot pisno sklenjena odplačna pogodba med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali izvajanje storitev. Javno naročilo je sicer več kot zgolj pogodba. Gre za skupnost pravnih dejanj, s katerimi država v širšem smislu s sklepanjem premoženjsko-pravnih razmerij nabavlja blago, oddaja storitve ali izvaja gradnje po predpisanem postopku. V tem smislu javno naročilo obsega tako ugotavljanje potreb pri naročniku in analiziranje trga kot tudi izvedbo razpisnega postopka, izbiro najugodnejšega ponudnika ter sklenitev in izvajanje pogodbe.

Predmet javnega naročila je nabava blaga, naročilo storitev ali naročilo gradnje s strani enega ali več javnih naročnikov od gospodarskih subjektov, ki jih ti javni naročniki izberejo. Javno naročilo gradenj pomeni tisto javno naročilo, katerega predmet je:

• izvedba gradenj, povezanih z eno od dejavnosti s Seznama dejavnosti na področju gradenj (gre za prilogi obeh direktiv, v katerih so navedene gradbene dejavnosti),

• izvedba gradnje, kjer gradnja pomeni zaključeno visoko ali nizko gradnjo kot celoto, ki je samozadostna pri izpolnjevanju določene gospodarske ali tehnične funkcije,

• izvedba gradnje s katerimi koli sredstvi po navodilih naročnika, ki odločilno vpliva na vrsto ali projektiranje gradnje.

Za naročilo gradenj gre tudi v primeru, kadar naročnik skupaj, v enem naročilu, naroča tako storitve projektiranja kot tudi izvedbo gradbenih storitev po izdelanem projektu. Namen pravil javnega naročanja sicer ni predpisovati skupnega ali ločenega oddajanja javnih naročil za gradnje in javnih naročil za projektiranje; odločitev o tem je prepuščena naročnikom.[^1] Gre zgolj za pojasnilo, da je treba javno naročilo, ki se odda skupaj za projektiranje in gradnjo, prav tako šteti za javno naročilo gradenj. Javno naročilo blaga pomeni tisto javno naročilo, katerega predmet je nakup, zakup, najem ali nakup blaga s pridržanim lastništvom z nakupno pravico ali brez nje in lahko vključuje tudi povezana namestitvena in inštalacijska dela. Javno naročilo storitev pa pomeni tisto javno naročilo, katerega predmet je izvajanje storitev, razen tistih, ki spadajo med gradbene storitve v smislu definicije iz 2. točke prvega odstavka 2. člena ZJN-3.

Gospodarski subjekt pomeni katero koli fizično ali pravno osebo ali skupino teh oseb, vključno z vsakim začasnim združenjem podjetij, ki na trgu ali v postopkih javnega naročanja ponuja izvedbo gradenj, dobavo blaga ali izvedbo storitev. Pojem je treba razlagati dovolj široko, da zajema katero koli fizično ali pravno osebo oziroma subjekt, ki deluje na trgu, ne glede na to, v kateri pravni obliki se odloči delovati. Ta definicija mora vključevati podjetja, podružnice, hčerinske družbe, partnerstva, zadruge, družbe z omejeno odgovornostjo, javne ali zasebne univerze in druge oblike subjektov, ki niso fizične osebe, ne glede na to, ali gre v vseh okoliščinah za pravne osebe ali ne.[^2] ZJN-3 loči med ponudnikom in kandidatom, pri čemer je ponudnik tisti gospodarski subjekt, ki je predložil ponudbo, kandidat pa tisti gospodarski subjekt, ki zaprosi za povabilo k sodelovanju ali je povabljen k sodelovanju v omejenem postopku, konkurenčnem postopku s pogajanji, postopku s pogajanji brez predhodne objave, v konkurenčnem dialogu ali v partnerstvu za inovacije. Gre za postopke, ki imajo več stopenj, pri čemer se v začetni fazi ugotavlja le usposobljenost kandidatov, ki ponudbe predložijo šele v zaključnih fazah, ko so znani vsi parametri naročila. Med gospodarske subjekte je treba uvrstiti tudi podizvajalce, ki so v prvem odstavku 94. člena ZJN-3 definirani kot tisti gospodarski subjekti, ki so pravne ali fizične osebe in za ponudnika, s katerim je naročnik po tem zakonu sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavljajo blago ali izvajajo storitev oz. gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila.

Skupno javno naročanje ima lahko več oblik. Lahko se izvaja tako, da več naročnikov skupaj izvaja javno naročilo (v tem primeru gre za priložnostno skupno javno naročanje, ki je urejeno v 33. členu ZJN-3), ali pa tako, da ga za več naročnikov izvede osrednji nabavni organ. Osrednji nabavni organ je naročnik, ki lahko izvaja centralizirane nabavne dejavnosti in pomožne nabavne dejavnosti. Centralizirane nabavne dejavnosti so tiste, kjer gre za pridobitev blaga ali storitev, namenjenih več naročnikom, oz. za oddajanje javnih naročil ali sklepanje okvirnih sporazumov za gradnje, blago ali storitve, namenjene več naročnikom. Pomožne nabavne dejavnosti pa so tiste, katerih namen je zagotavljanje podpore nabavnim dejavnostim naročnika v smislu tehnične infrastrukture, v smislu svetovanja pri izvajanju ali načrtovanju postopkov javnega naročanja ali v smislu priprave in vodenja postopkov javnega naročanja v imenu in za račun naročnika. Pomožne nabavne dejavnosti lahko izvaja tako osrednji nabavni organ kot tudi izvajalec storitev javnega naročanja, ki je definiran kot oseba javnega ali zasebnega prava, ki izvaja pomožne nabavne dejavnosti na trgu.

Definicijo življenjske dobe bo treba upoštevati zlasti pri določanju meril. Nov koncept ekonomsko najugodnejše ponudbe, ki je urejen v 84. členu ZJN-3, namreč predvideva, da naročnik pri oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe upošteva in ovrednoti tudi stroške, ki jih bo imel med celotno življenjsko dobo posameznega predmeta javnega naročanja, in ne le stroškov, ki jih bo imel ob samem prevzemu. Kaj vse naj bi obsegali stroški v življenjski dobi, je določeno v 85. členu ZJN-3.

ZJN-3 v petem poglavju vsebuje pravila, ki urejajo projektne natečaje Ti so v 2. členu ZJN-3 definirani kot postopki, ki naročniku (predvsem na področjih urbanističnega in krajinskega načrtovanja, arhitekture in inženiringa ali obdelave podatkov) omogočajo pridobitev načrta ali projekta, ki ga izbere žirija po razpisu nagradnega natečaja ali natečaja brez podelitve nagrad.

Eno izmed izhodišč pri pripravi novih javno- naročniških direktiv je bilo tudi spodbujanje inovacij v postopkih javnega naročanja. Raziskave in inovacije vključno z ekološkimi in socialnimi inovacijami, naj bi bile namreč med glavnimi gibali prihodnje rasti in v središču strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.[^3] Naročniki naj bi postopke javnega naročanja izvajali tako, da bi spodbujali inovacije, saj naj bi imela nabava inovativnega blaga, gradenj in storitev ključno vlogo pri povečanju učinkovitosti in kakovosti javnih storitev ter obravnavanju velikih družbenih izzivov. Naročniki lahko inovacije spodbujajo tako, da v razpisno dokumentacijo vključijo določbe, na podlagi katerih dopustijo predložitev variantnih ponudb. ZJN-3 pa po vzoru direktiv vsebuje tudi povsem nov postopek, in sicer partnerstvo za inovacije ki je urejen v 43. členu ZJN-3. V tem postopku naročnik opredeli potrebo po inovativnem blagu, storitvah ali gradnjah, ki je ne more zadovoljiti z nakupom blaga, storitev ali gradenj, že dostopnih na trgu, in navede, kateri elementi opisa določajo minimalne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati vse ponudbe. Inovacija v skladu z 2. členom ZJN-3 pomeni uvedbo novega ali znatno izboljšanega blaga, storitev ali postopkov, med drugim tudi proizvodnjo, gradnjo ali gradbeni proces, novo tržno metodo ali novo organizacijsko metodo v poslovni praksi, organizaciji delovnih mest ali zunanjih odnosih, med drugim z namenom pripomoči k obvladovanju družbenih izzivov ali podpiranju strategije Evropa 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast.

Pojem znaka bo treba upoštevati zlasti pri uporabi 69. člena ZJN-3, ki določa, da lahko naročnik, kadar namerava naročiti gradnje, storitve ali blago z določenimi okoljskimi, socialnimi ali drugimi značilnostmi, v tehničnih specifikacijah, merilih za oddajo javnega naročila ali pogojih za izvedbo javnega naročila zahteva določen znak kot dokaz, da te gradnje, storitve ali blago ustrezajo zahtevanim značilnostim.

V 2. členu ZJN-3 sta definirana tudi pojma splošnega področja javnega naročanja in infrastrukturnega področja javnega naročanja Gre za razlikovanje med splošnim oz. t. i. klasičnim področjem javnega naročanja, na katerem delujejo osebe, ki izpolnjujejo kriterije za naročnika glede na svoj status, in področjem javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, na katerem delujejo osebe, ki se ukvarjajo z eno izmed navedenih dejavnosti. Infrastrukturno področje pomeni v skladu z ZJN-3 tisto področje javnega naročanja, kadar naročnik, ki opravlja eno ali več dejavnosti na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev, ki so zajete v 13. do 19. členu ZJN-3, naroča blago, storitve ali gradnje za opravljanje te oziroma teh dejavnosti. Splošno področje pa je definirano kot področje javnega naročanja takšnega blaga, storitev in gradenj, ki niso zajete v javnem naročanju na infrastrukturnem področju. Kriterije za razmejitev med obema področjema bo treba poiskati z razlago 9., 12. in 13. do 19. člena ZJN-3.

V prvem odstavku 2. člena ZJN-3 so definirani tudi posamezni pojmi, ki opredeljujejo tehnične specifikacije, standarde, evropske tehnične ocene, skupne tehnične specifikacije in tehnične reference. Definicije teh pojmov bo treba upoštevati zlasti pri oblikovanju zahtev, ki se nanašajo na tehnične specifikacije oz. predmet javnega naročila.

Portal javnih naročil je že do sedaj deloval kot osrednje spletno mesto, na katerem so naročniki objavljali različne vrste objav. ZJN-3 zdaj določa, da naročniki na portalu objavljajo tudi podpisane odločitve o oddaji naročila in druge odločitve, sprejete v postopku oddaje javnega naročila (90. člen ZJN-3), odločitev pa se bo štela za vročeno z dnem objave na portalu javnih naročil.

ZJN-3 ne vsebuje več definicij popolne, formalno nepopolne, nepravilne, nesprejemljive ali neprimerne ponudbe – te pojme je nadomestil pojem dopustne ponudbe. O dopustni ponudbi govorimo takrat, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

• ponudnik jo predloži pravočasno,

• za ponudnika ne obstajajo razlogi za izključitev (75. člen ZJN-3),

• ponudnik izpolni pogoje za sodelovanje (76. člen ZJN-3),

• ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila,

• v zvezi s ponudbo ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,

• ponudba ni neobičajno nizka,

• ponudba ne presega zagotovljenih sredstev naročnika.

Pojem dopustnosti ponudbe bo treba upoštevati v številnih fazah postopka, npr. pri vpogledu v ponudbe, preverjanju neobičajno nizke ponudbe, povabilu k sodelovanju v elektronski dražbi itd., naročniki pa ga bodo seveda morali upoštevati zlasti ob sprejemu odločitve o dodelitvi naročila.

V drugem odstavku 2. člena ZJN-3 so definirani pojmi javno komunikacijsko omrežje, elektronska komunikacijska storitev, avdiovizualna medijska storitev, ponudnik medijskih storitev ter program in programsko gradivo. Gre za pojme, ki so uporabljeni v 27. členu ZJN-3, v katerem so določene izjeme oziroma javna naročila, za katera se ZJN-3 ne uporablja.