Subjekti, ki so naročniki (9. člen ZJN-3) in opravljajo katero izmed dejavnosti iz 13. do 19. člena ZJN-3, morajo za nabavo blaga, storitev ali gradenj oziroma projektnih natečajev, ki so v povezavi z opravljanjem te dejavnosti, upoštevati pravila javnega naročanja in to nabavo, če ne predstavlja katere izmed izjem, izvesti po postopku, ki je vnaprej predpisan, tako za javna naročila in projektne natečaje, katerih vrednost je pod pragom za uporabo Direktive 2014/25, kot za tiste, katerih vrednost vsaj dosega ta prag (prim. prvi odstavek 1. člena ZJN-3 in 21. člen ZJN-3). Vendar bi takim subjektom, ko opravljajo to dejavnost v pogojih, kjer je njihova dejavnost izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen uporaba pravil javnega naročanja predstavljala oviro. Temu pa se naročniki lahko izognejo, saj ZJN-3 določa možnost prenehanja svoje uporabe za javna naročila in projektne natečaje, katerih namen je omogočiti opravljanje dejavnosti, če Evropska komisija izda izvedbeni akt (alinea a drugega pododstavka tretjega odstavka 35. člena Direktive 2014/25) v 90 oziroma 130 delovnih dneh (prvi pododstavek 1. točke priloge IV Direktive 2014/25), ki je rok, ki ga je mogoče podaljšati za 15 delovnih dni (drugi pododstavek 1. točke priloge IV Direktive 2014/25). Če Evropska komisija ne odloči v tem roku, je učinek enak, kot bi Evropska komisija izdala izvedbeni akt (alinea b drugega pododstavka 3. člena Direktive 2014/25). Zahtevek pred Evropsko komisijo lahko vložita naročnik, ki mora predložiti tudi predhodno pridobljeno mnenje organa, pristojnega za varstvo konkurence, ali ministrstvo, pristojno za javna naročila (šesti odstavek 30. člena ZJN-3).

S 30. členom ZJN-3 sta bila prenesena 34. in 35. člen Direktive 2014/25, vendar ne natančno. Evropska komisija ima pristojnosti, ki jih določa prvi odstavek 17. člena Pogodbe o Evropski uniji (UL C št. 326 z dne 26. 10. 2012, str. 13; v nadaljevanju: PEU), njeno delovanje pa temelji na aktih Evropske unije in ne nacionalnega prava. Evropska komisija v primeru ugotovitve, da je dejavnost neposredno izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen, izda izvedbeni akt, s katerim odloči, da Direktiva 2014/25 ne velja več (drugi pododstavek tretjega odstavka 35. člena Direktive 2014/25), ne odloči pa, da ne velja več nacionalni predpis.¹ Kljub izpostavljeni nenatančnosti je mogoče razbrati, da je ZJN-3 nameraval doseči, da se izključi njegovo uporabo za določeno dejavnost, če bi Evropska komisija izključila uporabo Direktive 2014/25 za to dejavnost. Vendar ni jasno, ali bi bilo treba na nacionalni ravni sprejeti še katero odločitev in v primeru pritrdilnega odgovora, kateri organ bi jo moral sprejeti. Kljub temu je mogoče jasno razbrati, da vsaj za primere javnih naročil in projektnih natečajev, za katere je treba upoštevati Direktivo 2014/25, naročnik ni tisti subjekt, ki bi lahko samostojno odločil, da opravlja dejavnost v pogojih, kjer je ta izpostavljena konkurenci na trgih, do katerih dostop ni omejen.