Vedno znova se nam odpira vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu je naročnik dolžan ponudnikom/prijaviteljem v okviru pravnega varstva po ZPVPJN1, omogočiti vpogled v ponudbo/prijavo izbranega ponudnika/prijavitelja. O tem smo že veliko pisali, kljub temu pa se ne sme spregledati odločitve Državne revizijske komisije, […]
Category:DKOM
Izpolnjevanje pogoja nekaznovanosti
V preteklem letu je bilo veliko govora o tem, na kakšen način ponudnik izkaže izpolnjevanje nekaznovanosti. Prvi odstavek 79. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik kot dokazilo, da ponudnik ni v položaju iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 (da torej on ali osebe, ki so članice upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika […]
Kršitev obveznosti na področju socialnega, okoljskega oziroma delovnega prava
Uvod Za to, da naročnik v postopku oddaje javnega naročila lahko sprejme ponudbo, ki je ekonomsko najugodnejša, mora biti ta dopustna.1 Eden od elementov dopustnosti je, da ponudnik izkaže, da ne obstaja razlog iz b) točke četrtega dostavka 75. člena, ki določa, če je v zadnjih […]
Aktivna legitimacija kot procesna predpostavka pri vpogledu izbranega ponudnika
Za prakso javnega naročanja je izjemno pomembna novejša odločitev Državne revizijske komisije št. 018-198/2019-6, saj je v njej Državna revizijska komisija presojala vprašanje, kdaj mora naročnik v postopku pravnega varstva vlagatelju omogočiti vpogled v ponudbo izbranega ponudnika, četudi je bila njegova ponudba zavrnjena kot nedopustna, in […]
Izključitev zaradi nepravilnosti, ki jih je ponudnik zagrešil pri izvajanju pretekle pogodbe o izvedbi javnega naročila
Sodišče Evropske unije (Sodišče EU) je v sodbi C-267/18 z dne 3. oktobra 2019 (Delta Antrepriză de Construcţii şi Montaj 93 SA) pojasnilo nekatera vprašanja, povezana z možnostjo izločitve ponudnikov na podlagi pravil Direktive 2014/24/EU, ki urejajo razloge za […]
Dokumentacija v zvezi z oddajo javnega naročila
Z uveljavitvijo Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) se je spremenilo poimenovanje nekaterih institutov, ki jih je urejal Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 128/2016 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-2). ZJN-2 je zbir podatkov, ki ga je naročnik […]
Sklicevanje na kadrovske zmogljivosti drugih subjektov v praksi Državne revizijske komisije
V praksi javnega naročanja se ponudniki na zmogljivosti drugih subjektov velikokrat sklicujejo tudi v primeru izpolnjevanja kadrovskih zahtev. V zvezi s tem se je v praksi Državne revizijske komisije večkrat zastavilo vprašanje, na kakšen način lahko kot odgovorni vodja del sodeluje oseba, ki ni […]
(Ne)dopustnost omejevanja deležev podizvajalcev
Eden izmed temeljnih ciljev pravne ureditve javnega naročanja je spodbujanje sodelovanja malih in srednjih podjetij v postopkih javnega naročanja. ZJN-3 ta cilj zasleduje z različnimi ukrepi, npr. pravili, ki se nanašajo na razdelitev predmeta naročila na sklope, ali pravili, ki omogočajo združevanje gospodarskih subjektov pri oddaji skupnih ponudb, vključevanje podizvajalcev in […]
Sklicevanje na izkušnje (reference) drugih subjektov v praksi Državne revizijske komisije
V praksi javnega naročanja ponudniki velikokrat kumulirajo zmogljivosti različnih subjektov z namenom izpolnjevanja pogojev za priznanje tehnične in strokovne spodobnosti. Pogosto so razlog za združevanje prav referenčne zahteve, torej zahteve, v okviru katerih naročnik zahteva, da ponudnik izkaže znanje in izkušnje iz prejšnjih naročil, […]
Omejitve glede možnostih sklicevanja na zmogljivosti drugih subjektov
Možnost sklicevanja na zmogljivosti drugih gospodarskih subjektov ni absolutna. Že iz dikcije 63. člena Direktive 2014/24 izhaja, da je ta možnost omejena na položaje, v katerih je uporaba tujih zmogljivosti primerna glede na konkretni predmet naročila. V primerih, kadar uporaba zmogljivosti ni primerna, sklicevanje na zmogljivosti drugih […]
Oblike sodelovanja v javnih naročilih
Iz prakse Sodišča EU, 63. člena Direktive 2014/24 in 81. člena ZJN-3 je razvidno, da se lahko ponudnik sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov ne glede na to, v kakšnih pravnih ali poslovnih povezavah je z njimi. Pravila javnega naročanja od ponudnika zahtevajo le, da mora v primeru uporabe zmogljivosti drugih […]
Izhodišča za sklicevanje na zmogljivosti drugih subjektov
Naročnik v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč njegov predmet, določi objektivna pravila in pogoje za sodelovanje, ki se nanašajo na ustreznost za opravljanje poklicne dejavnosti, ekonomski in finančni položaj ter tehnično in strokovno sposobnost ponudnikov. Namen vsakokratne določitve pogojev za sodelovanje je zagotoviti, da bo naročnik […]
Dopustne dopolnitve ponudbe
Uvod Nova ureditev ZJN-3 bistveno drugače, kot je bilo to urejeno v ZJN-2, ureja vprašanje, kdaj in pod kakšnimi pogoji lahko ponudnik po roku za oddajo ponudb spremeni, dopolni in pojasni svojo ponudbo, da bo takšno ravnanje še dopustno. Seveda ni sporno, da je odločitev o tem, ali bo ponudnik to sploh […]
Praksa DKOM o nasprotju interesov in predhodnega sodelovanja ponudnikov
Zadeva št. 018-208/2017-8: sodelovanje ponudnika v 100-odstotni lasti gospodarskega subjekta, ki je izdelal projektno nalogo za izvedbo javnega naročila V zadevi št. 018-208/2017-8 je Državna revizijska komisija obravnavala postopek oddaje javnega naročila, v katerem je pri izdelavi razpisne dokumentacije kot projektantka predhodno sodelovala družba A. Ta […]
Preprečevanje nasprotja interesov in predhodno sodelovanje ponudnikov v postopkih javnega naročanja
Preprečevanje nasprotja interesov 24. člen Direktive 2014/24 in 42. člen Direktive 2014/25 določata, da morajo države članice zagotoviti, naročniki pa sprejeti ustrezne ukrepe za učinkovito preprečevanje, odkrivanje in odpravljanje nasprotja interesov pri izvajanju postopkov javnega naročanja, da se prepreči kakršno koli izkrivljanje konkurence in […]