Ali je gospodarski subjekt dolžan po pravnomočnosti obvestila o oddaji javnega naročila z naročnikom skleniti pogodbo?
Kot izhaja iz Poročila o delu Državne revizijske komisije je eden od prekrškov tudi prekršek po 4. točki prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Gre za prekršek, ko ponudnik kljub oddanemu javnemu naročilu ne sklene pogodbe o izvedbi javnega naročila.
V preteklih letih so cene na nekaterih področjih javnega naročanja rasle, zato marsikateri ponudnik ni želel skleniti pogodbe, čeprav je odločitev o izbiri postala pravnomočna, saj bi v naslednjem (če bi moral pogodbo skleniti za več let) obdobju delal z izgubo. Zato se je večkrat postavilo vprašanje,
ali lahko ponudnik, čeprav je določitev o oddaji javnega naročila postala pravnomočna, od svoje ponudbe odstopi in ne podpiše pogodbe z naročnikom, in
ali so zaradi tega predvidene kakšne sankcije.
Povedano enostavneje, postavlja se vprašanje, ali pravnomočno obvestilo o oddaji javnega naročila pomeni že sklenitev pogodbe.
Iz sodne prakse1 izhaja, da z odločitvijo o oddaji javnega naročila še ne pride do sklenitve pogodbe, ampak obvestilo o oddaji ponudbe predstavlja šele vabilo ponudniku k sklenitvi pogodbe (pod objavljenimi pogoji), ne pa že sprejema ponudbe in sklenitve pogodbe (prim. VS RS III Ips 231/2008 z dne 20. 12. 2011, podobno tudi VS RS III Ips 31/2012 z dne 15. 10. 2013). Ne glede na to, pa dejstvo, da ponudnik ne želi skleniti pogodbe, predstavlja prekršek.
Pa ne samo to, naročniki si večkrat v razpisu pridržijo pravico, da bodo v primeru, če pogodba ne bo sklenjena, unovčili finančno zavarovanje. Iz prakse se ugotavlja, da so naročniki v primeru, ko ponudnik ni želel skleniti pogodbe in so morali ponoviti razpis, v novem razpisu to okoliščino izrecno navedli kot izločitveni razlog (naročnik bo ponudbo ponudnika, ki v prejšnjem razpisu ni pristopil k podpisu pogodbe, zavrnil), seveda pa se v takšnem primeru upravičeno postavlja tudi vprašanje, ali niso izpolnjeni pogoji iz c) točke šestega odstavka 75. člena ZJN-3, kjer je določeno: »če lahko naročnik z ustreznimi sredstvi izkaže, da je gospodarski subjekt zagrešil hujšo kršitev poklicnih pravil, zaradi česar je omajana njegova integriteta«. Zato je treba pri odločitvi o tem, ali bo ponudnik po pravnomočnosti odločitve o izbiri zavrnil sklenitev pogodbe, to vprašanje temeljito pretehtati z več vidikov, saj so na to vezane posledice.
Povsem drugačno pa je vprašanje, ali si naročnik v razpisu lahko pridrži pravico, da pod določenimi pogoji ne sklene pogodbe. Višje sodišče je v zadevi VSL Sodba I Cpg 870/2016 zapisalo, da je odgovornost naročnika v fazi javnega naročanja treba presojati po določbah poslovne odškodninske odgovornosti in da je pogodbeno odškodninsko odgovornost vedno mogoče izključiti. Če si torej naročnik v razpisu takšno pravico pridrži, so ponudniki z njo vnaprej seznanjeni in pod takimi pogoji tudi oddajo ponudbo.
Če pa si naročnik te pravice ne pridrži, je po našem mnenju (razen v primerih, ki jih zakon izrecno določa) odškodninsko odgovoren, saj se je pogajal, pa je brez utemeljenega razloga od tega odstopil.
vpr. VSL Sodba I Cpg 870/2016↩︎