Enotni besednjak javnih naročil CPV predstavlja enoten referenčni sistem, ki naročnikom v vseh državah članicah omogoča uporabo enakih opisov predmetov javnih naročil z enotnimi referenčnimi številkami, potencialnim ponudnikom pa olajšuje pregled nad razpisanimi javnimi naročili na območju Evropske unije (npr. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-003/2009 in 018-213/2010; gl. tudi uvodno izjavo 1 Uredbe Komisije (ES) št. 213/2008 z dne 28. novembra 2007 o spremembi Uredbe (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta o enotnem besednjaku javnih naročil (CPV) in direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta o postopkih javnega naročanja, kar zadeva revizijo CPV (UL L 74 z dne 15. 3. 2008, str. 1; v nadaljevanju: Uredba 213/2008) in Vodnik za Enotni besednjak javnih naročil, str. 3, http://simap.ted.europa.eu/web/simap/cpv (1. 3. 2016)).
CPV je bil sprejet z Uredbo (ES) št. 2195/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 o enotnem besednjaku javnih naročil (UL L št. 340 z dne 16. 12. 2002, str. 1, v nadaljevanju: Uredba 2195/2002)), nato pa spremenjen z Uredbo 213/2008. Ti uredbi se splošno uporablja, sta zavezujoči v celoti in se ju neposredno uporablja v vseh državah članicah (drugi odstavek 288. člena PDEU).
Koda CPV je sestavljena iz glavnega besednjaka, ki definira predmet naročila, in dopolnilnega besednjaka, ki dodaja nadaljnje kvalitativne informacije. Glavni besednjak temelji na drevesni strukturi, ki vsebuje devetznakovno kodo (osemznakovna koda in kontrolni znak), povezano z besednjakom z opisom vrste blaga, gradnje ali storitev, ki tvori predmet naročila. Vsak izmed zadnjih treh znakov podaja večjo stopnjo natančnosti znotraj posamezne kategorije. Naloga devetega znaka je preverjanje prejšnjih znakov. Dopolnilni besednjak je mogoče uporabiti za razširitev opisa predmeta naročila. Postavke so sestavljene iz alfanumerične kode z ustreznim besedilom, ki omogoča dodajanje nadaljnjih podatkov v zvezi s specifično vrsto ali namembnim krajem blaga, ki bo nabavljeno (http://simap.ted.europa.eu/web/simap/cpv (1. 3. 2016)).
Iz vodnika za CPV, ki ga je izdala Evropska komisija, izhaja, da je namen CPV standardizirati termine na podlagi enotnega klasifikacijskega sistema za javna naročila, ki jih naročniki uporabljajo za opis predmeta javnih naročil, s ponudbo primernih orodij za potencialne uporabnike. Uporaba standardnih kod olajšuje izvajanje pravil oglaševanja in dostop do informacij. Uredba 2195/2002, kot je bila spremenjena z Uredbo 213/2008, ne določa načina določanja CPV in ne predpisuje, po katerem kriteriju se naročniki odločajo za objavo javnega naročila pod določeno kodo CPV . Iz vodnika za CPV izhaja, da se morajo naročniki sami odločiti, v katere CPV-kode sodi njihovo javno naročilo, pri čemer Evropska komisija nudi pomoč pri iskanju v strukturi CPV. Naročnik poskuša najti kodo, ki ustreza njegovim potrebam, kolikor je mogoče natančno. Prva koda je lahko bolj splošna, če ni primerna nobena natančnejša koda. Uredba 2195/2002, kot je bila spremenjena z Uredbo 213/2008, je sicer zavezujoč akt, vendar v njem ni najti obligatornih pravil določanja kod CPV in sankcij za objavo napačnih kod CPV CPV-kod. Naročniki morajo tako sami presoditi, v katero področje CPV sodi njihovo javno naročilo. Mogoča je tudi uporaba več kod CPV CPV-kod hkrati (gl. odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018-003/2009 in 018- 213/2010).
