Ne samo, da je Državna revizijska komisija organ pravnega varstva v postopkih oddaje javnih naročil, ampak kot prekrškovni organ izvaja tudi nadzor nad izvajanjem zakona o javnem naročilu. To, po drugače povedano, pomeni, da v primeru suma prekrška Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: DKOM) tudi uvede in vodi postopek o prekršku, o njem pa odloča pooblaščena uradna oseba, ki jo določi predsednik Državne revizijske komisije. Prekrški, o katerih DKOM vodi postopek in o njih odloča hitro, so tako imenovani lažji prekrški, kar pomeni, da zanje ni predpisana stranska sankcija izločitve iz postopka javnega naročanja.
Prekrški, kot so določeni v zakonu, se lahko nanašajo tako na naročnike kot tudi ponudnike, kandidate in podizvajalce ter njihove odgovorne osebe. Prekrški se vodijo na podlagi prijave, ki jo lahko poda kdorkoli, včasih je podana tudi anonimno, večkrat pa poda predlog za uvedbo postopka o prekršku predsednik senata DKOM oziroma član, ki je odločal v postopku revizije, in meni, da je podan sum, da je bil storjen prekršek. V hitrem postopku pooblaščena uradna oseba izda odločbo o prekršku oziroma opozorilo, odvisno od tega, kaj je bilo ugotovljeno. Zoper to pa je mogoče vložiti zahtevo za sodno varstvo, o katerem določa Okrajno sodišče v Ljubljani.
Če pa gre za težje prekrške – torej če gre za prekrške, pri katerih je poleg globe v zakonu predpisana še stranska sankcija uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja, pa Državna revizijska komisija poda obdolžilni predlog na sodišče, na podlagi katerega potem postopek o prekršku vodi in o njem odloča Okrajno sodišče v Ljubljani. V tem primeru gre za redni postopek, ki v celoti poteka pred sodiščem. Sodišče v treh delovnih dneh po pravnomočnosti odločitve, v kateri je ugotovilo prekršek in odločilo, da se poleg globe izreče tudi stranska sankcija, o tem obvesti ministrstvo, pristojno za javna naročila. V obvestilu navede polno ime in matično številko ponudnika, kandidata ali podizvajalca ter datum, do katerega se ta subjekt izloči iz postopkov javnega naročanja. Evidenca je javna in vsakdo lahko do nje dostopa.
Za hujše prekrške, za katere se lahko izreče tudi sankcija uvrstitve v evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja (če je predmet naročila blago ali storitev - za dobo največ treh let od pravnomočnosti odločbe o prekršku, če je predmet naročila gradnja - za dobo največ petih let od pravnomočnosti odločbe o prekršku), gre v primerih kot so določeni v šestem odstavku 112. člena ZJN-3.
Torej, ZJN-3B je poleg nekaterih novih prekrškov in podaljšanju zastaralnih rokov v delu, ki se nanaša na prekrške, zgolj preimenoval »listo ponudnikov z negativnimi referencami« v »evidenco gospodarskih subjektov z izrečenimi stranskimi sankcijami izločitve iz postopkov javnega naročanja«, pri tem pa ni posegel v druga postopkovna določila, ki veljajo za sodišče, ki odloča v teh postopkih.
