ZJN-3 v 21. členu določa, kdaj mora naročnik pri nabavi blaga, storitev ali graden uporabiti Zakon o javnem naročanju. Pravilo jasno pove, da mora naročnik v primeru, ko ocenjena vrednost javnega naročila[3]

• dosega ali
• presega mejno vrednost za uporabo zakona,

izvesti enega izmed postopkov, ki so določeni v 39. členu ZJN-3 (npr. odprti postopek; omejeni postopek; konkurenčni dialog; partnerstvo za inovacije; konkurenčni postopek s pogajanji; postopek s pogajanji z objavo; postopek s pogajanji brez predhodne objave; postopek naročila male vrednosti). V teh primerih mora naročnik javno naročilo objaviti vsaj na Portalu JN ali pa na evropskem portalu, odvisno od ocenjene vrednost javnega naročila, ki ga oddaja[4].

Zadnja novela ZJN-3B, ki se uporablja od 1. 1. 2022, pa je področje evidenčnih javnih naročil razširila. Tako gre po noveli zakona za evidenčna javna naročila v treh primerih.

Evidenčna naročila pod mejnimi vrednostmi

Za ta evidenčna javna naročila je značilno, da gre za zneske javnih naročil, ki so nižji od tistih, ki so v 21. členu ZJN-3 določeni in od katerih dalje mora naročnik za oddajo javnega naročila uporabiti vsaj enega izmed postopkov, ki so določeni v 39. členu ZJN-3.

Med evidenčna naročila na splošnem področju (ZJN-3) spadajo javna naročila, katerih vrednost znaša (mejne vrednosti brez DDV):

• Blago: 0 – 39.999 EUR
• Storitve: 0 – 39.999 EUR
• Gradnje: 0 – 79.999 EUR
• Socialne in druge posebne storitve: 0 – 749.999 EUR

Med evidenčna naročila na infrastrukturnem področju (ZJN-3) spadajo javna naročila, katerih vrednost znaša (mejne vrednosti brez DDV):

• Blago: 0 – 49.999 EUR
• Storitve: 0 – 49.999 EUR
• Gradnje: 0 – 99.999 EUR
• Socialne in druge posebne storitve: 0 – 999.999 EUR

Med evidenčna naročila na področju obrambe in varnosti (ZJNPOV) spadajo javna naročila, katerih vrednost znaša  (mejne vrednosti brez DDV):

• Blago: 0 – 39.999 EUR
• Storitve: 0 – 39.999 EUR
• Gradnje: 0 – 79.999 EUR

Glede na te mejne vrednosti naročnik javnih naročil ni dolžan oddati z uporabo enega od postopkov javnih naročil, ampak jih odda kot evidenčna javna naročila.

V praksi pa se večkrat postavi vprašanje, kdaj pa gre po vsebini za evidenčna javna naročila, o katerih je treba tudi poročati, saj kriterij mejne vrednosti na zastavljeno vprašanje na to ne daje odgovora. Kadar je naročnik v dilemi, ali gre za javna naročila, o katerem je treba poročati (in je pod mejnimi vrednostmi za uporabo zakona), naj si poleg izjem, ki so določene v 27. členu, zastavi naslednje vprašanje: Ali bi moral, če bi bile mejne vrednosti iz 21. člena ZJN-3 presežene, izvesti javno naročilo in tako poiskati izvajalca storitev, dobave blaga ali pa gradbinca? To pa se najlažje v praksi ugotovi na način, da se pogleda na Portal JN in se ugotovi, kako pa drugi naročniki oddajo tovrstno storitev, blago ali gradnjo. Če se sicer tovrstno javno naročilo, ki presega mejne vrednosti za uporabo zakona oddaj preko Portala JN z uporabo enega izmed postopkov, ki so določeni v 39. členu ZJN-3, in se v praksi sicer na tak način išče izvajalca, potem gre po vsej verjetnosti za evidenčno javno naročilo in je treba tudi o tem poročati.

Po mnenju Ministrstva za javno upravo ne gre za javna naročila v primeru naročila oziroma plačila storitev, kot je na primer omrežnina (ali na primer tudi vodovod, kanalščina, odvoz smeti ipd.), saj se ponudnika ne izbira v postopku javnega naročanja. Gre za storitve, za katere je na enem geografskem področju načeloma izključno pristojen en ponudnik ali izvaja storitev kot gospodarsko javno službo ipd. (vendar ne v smislu ponudnika iz postopka javnega naročanja).

 

Med evidenčna javna naročila pa spadajo:

• naročila na podlagi avtorskih oziroma podjemih pogodb (če vrednost ne dosega mejnih vrednosti za uporabo zakona) v odvisnosti od predmeta naročila (torej razen v primeru, če je avtorska ali podjemna pogodba uporabljena za oddajo naročila storitve, ki sodi med izjeme do uporabe zakona v skladu s 27. členom ZJN-3)[5];
• storitve nastanitve oziroma prevoza (npr. letalske vozovnice, storitev prevoza do letališča), ki jih je potrebno naročiti v primeru službene poti zaposlenega v tujino, medtem ko nekateri ostali spremljajoči stroški službene poti (refundacije oziroma povračila stroškov, ki nastanejo na službeni poti, ki zapadejo pod delovno zakonodajo; npr. plačilo dnevnice) ne predstavljajo evidenčnega naročila;
• članarine za plačila s kreditnimi karticami, članarine za nakup dnevnega oziroma periodičnega časopisja, kotizacije za udeležbo zaposlenih na usposabljanjih in izobraževanjih Pri tem pa je primerno, da naročnik preveri, ali posamezno naročilo tovrstnih storitev morebiti sodi med t.i. socialne in druge posebne storitve, za katere je mejna vrednost za uporabo zakona postavljena na 750.000 evrov za naročila na splošnem področju oziroma 1.000.000 evrov za naročila na infrastrukturnem področju. V tem primeru torej kot evidenčno naročilo šteje naročilo takšne storitve do vrednosti 750.000 evrov (oziroma 1.000.000 evrov)[6].

 

[1] Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18, 69/19 – skl. US, Uradni list Evropske unije, št. 279/19, 279/19, Uradni list RS, št. 49/20 – ZIUZEOP, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZNUPZ, 206/21 – ZDUPŠOP, 121/21, Uradni list Evropske unije, št. 398/21, 398/21, Uradni list RS, št. 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS, 141/22 – ZNUNBZ, 158/22 – ZNPOVCE).

[2] Glej Portal JN – zavihek »Evidenčna naročila«.

[3] Pravila o ocenjeni vrednosti javnih naročil, ki so določena v 24. členu ZJN-3 so pomembna zaradi vprašanja pravilne uporabe ZJN-3 (ali ga je sploh treba uporabiti) in s tem povezane pravilne izbire postopka oddaje javnega naročila. Gre za vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (npr. pravilna izvedba postopka, dolžnost objave javnega naročila …). Zagotovljena sredstva pa predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik na svojih postavkah predvidenega in pripravljenega za plačilo obveznosti, ki izvirajo iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. Višina ocenjene vrednosti javnega naročila je lahko enaka višini zagotovljenih sredstev, ni pa to nujno.

[4] Mejne vrednosti za objavo so navedene v 22. členu ZJN-3.

[5] Po f. točki 4. odstavka 27. člena ZJN-3 predstavljajo izjemo »pogodbe o zaposlitvi«.

Deseti odstavek 63. člena Zakona o visokem šolstvu določa, da »Če so bile izkoriščene vse možnosti za sklenitev pogodbe o zaposlitvi in je treba zagotoviti nemoteno izvajanje pedagoške dejavnosti, lahko visokošolski zavod sklene pogodbo o delu v skladu s tem zakonom in zakonom, ki ureja obligacijska razmerja, vendar ne več kot v obsegu ene tretjine s tem zakonom določene pedagoške obveznosti in največ za obdobje 10 mesecev v študijskem letu.«

Po našem mnenju pogodbe o delu, ki so sklenjene na podlagi 63. člena Zakona o visokem šolstvu, predstavljajo izjemo od javnega naročanja, za te pa velja, da zanje ni treba poročati, saj ne gre za javno naročilo.

[6] Stališče Ministrstva za javno upravo

Dodaj članek med moje vsebine