S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena vrednost dosega oz. presega v zakonu določene zneske, in sicer:
Splošno področje
- blago/storitve/projektni natečaj = 40.000 EUR brez DDV
- gradnje = 80.000 EUR brez DDV
- socialne in druge posebne storitve = 750.000 EUR brez DDV, razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7.
Na infrastrukturnem področju morajo naročniki uporabljati ZJN-3 pri oddaji naročil, katerih ocenjena vrednost dosega oz. presega:
50.000 EUR za javno naročilo blaga ali storitev ali projektni natečaj,
100.000 EUR za javno naročilo gradenj,
1.000.000 EUR za javno naročilo socialnih in drugih posebnih storitev razen storitev, ki so zajete s kodo CPV 79713000-5, 79100000-5, 79110000-8, 79111000-5, 79112000-2, 79112100-3 in 79140000-7.
Javna naročila, katerih ocenjena vrednost je nižja od prej navedenih zneskov, so t.i. evidenčna naročila. Poleg teh javnih naročil (ki so pod mejnimi vrednostmi za uporabo zakona) pa po ZJN-3 pod evidenčna javna naročila sodijo še izločeni sklopi po petem odstavku 73. člena ZJN-32 in
štiri na novo določene izjeme iz 27. člena ZJN-3 (javno naročanje blaga za nadaljnjo prodajo ali dajanje v najem, za protokolarna darila ali drugo blago, namenjeno promociji Republike Slovenije, za živila3 in za naročanje storitev revidiranja, kot jih določa zakon, ki ureja revidiranje). Te izjeme pa se lahko uporabijo le v primeru, če ocenjena vrednost ne doseže meje, od katere dalje je potrebna tudi objava v Uradnem listu Evropske unije.
Pri tako imenovanih evidenčnih naročilih ne gre za javna naročila (postopki javnih naročil so določeni v 39. členu ZJN-3)4. Za ta naročila veljajo manj stroga pravila kot to velja za postopke javnih naročil. ZJN-3 za evidenčna javna naročila od naročnikov ne zahteva, da bi sprejeli interni akt, na podlagi katerega bi izvajali evidenčna javna naročila, če pa ga naročnik kljub temu sprejme, pa ga mora pri izvedbi upoštevati. Prav tako zakona od naročnikov ne zahteva, da izvajajo določena formalna ravnanja, kar pomeni, da pri izvedbi evidenčnih javnih naročil ni treba izvesti nobenega od postopkov, ki so določeni v prvem odstavku 39. člena ZJN-3, ne zahteva sprejetja sklepa o pričetku, ne določa minimalnega števila »ponudb«, ki jih mora naročnik pridobiti, ne nalaga javnega odpiranja ponudb, niti ponudnikom v teh postopkih ne nudi pravnega varstva. Naročnik mora pri teh naročilih upoštevati zgolj načelo gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti ter načelo transparentnosti ter voditi evidenco o oddaji, iz katere je razvidno, kaj je bil predmet naročila (blago, storitev, gradnja), vrste predmeta in vrednosti naročila (posla) brez DDV. Na portalu JN se po novem do zadnjega dne februarja objavlja evidenca zgolj za tista evidenčna naročila, ki so bila dejansko oddana v in katerih vrednost brez DDV je nižja od mejnih vrednosti ter enaka ali višja od 10.000 evrov brez DDV, z opisom predmeta, vrsto predmeta in vrednostjo oddanega naročila brez DDV ter nazivom gospodarskega subjekta, ki mu je bilo naročilo oddano5.
Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18, 69/19 - skl. US, Uradni list Evropske unije, št. 279/19, 279/19, Uradni list RS, št. 49/20 - ZIUZEOP, 80/20 - ZIUOOPE, 152/20 - ZZUOOP, 175/20 - ZIUOPDVE, 15/21 - ZDUOP, 112/21 - ZNUPZ, 206/21 - ZDUPŠOP, 121/21, 10/22)↩︎
Določba petega odstavka 73. člena ZJN-3 določa, da lahko naročnik ne glede na določilo 21. člena ZJN-3 odda javna naročila za posamezne izločene sklope brez uporabe postopkov iz ZJN-3, če je ocenjena vrednost izločenih sklopov brez DDV nižja od 80.000 evrov za blago ali storitve, vendar skupna vrednost sklopov, oddanih brez uporabe tega zakona, ne sme presegati 20 odstotkov skupne vrednosti vseh sklopov, na katere je bila razdeljena predlagana pridobitev podobnega blaga ali predlagana izvedba storitev.↩︎
Pri tej izjemi morajo naročniki upoštevati tudi cilje, ki jih za živila določa Uredba o zelenem javnem naročanju.↩︎
(1) Naročnik lahko na način in pod pogoji, določenimi v tem zakonu, za oddajo javnega naročila uporabi naslednje postopke:
a) odprti postopek;
b) omejeni postopek;
c) konkurenčni dialog;
č) partnerstvo za inovacije;
d) konkurenčni postopek s pogajanji;
e) postopek s pogajanji z objavo;
f) postopek s pogajanji brez predhodne objave;
g) postopek naročila male vrednosti.↩︎
Drugi odstavek 212. člena ZJN-3↩︎