Javni naročnik, romunsko Nacionalno podjetje za upravljanje cestne infrastrukture SA (Compania Națională de Administrare a Infrastructurii Rutiere SA; v nadaljevanju: CNAIR), je z obvestilom o javnem naročilu z dne 27. julija 2017 razpisal odprti postopek za oddajo javnega naročila, katerega predmet so bila gradbena dela za razširitev državne ceste. Naročnik je nameraval skleniti okvirni sporazum v vrednosti cca. 47.000.000 evrov za obdobje 84 mesecev.

V navedenem postopku oddaje javnega naročila je med drugimi ponudbo oddalo tudi začasno združenje ponudnikov, ki so ga sestavljale družbe Delta Antrepriză de Construcții și Montaj 93 SA (v nadaljevanju: Delta), Aleandri SpA in Luca Way Srl.

V fazi pregleda prispelih ponudb je naročnik CNAIR z vpogledom v ustrezne evidence na spletni platformi, poimenovani »Elektronski sistem javnih naročil« (v nadaljevanju: platforma ESJN), ugotovil, da je družba Delta oktobra 2014 kot vodilni partner v skupnem nastopu sklenila pogodbo o izvedbi javnega naročila za gradbena dela v zvezi s prenovo in posodobitvijo rekreacijskega objekta z javnim naročnikom Občino Râmincu Vâlcea in da je navedeni naročnik v juniju 2017 pogodbo enostransko razdrl, ker je družba Delta za izvedbo prejetega naročila angažirala podizvajalca, ne da bi o tem predhodno pridobila soglasje tedanjega naročnika. Tedanji naročnik je zato še isti mesec na spletni ESJN formalno objavil ugotovitveno odločbo (sklep), v kateri je navedel, prvič, da je bila pogodba o izvedbi javnega naročila razdrta zaradi krivdnega ravnanja družbe Delta, in drugič, da naj bi zaradi odpovedi pogodbe (tedanjemu) naročniku nastala škoda, ocenjena na več kot pol milijona evrov.

Po tem, ko se je razpisna komisija pri naročniku CNAIR seznanila s prej navedeno informacijo, objavljeno na platformi ESJN, je v zvezi s tem zaprosila za pojasnila tako tedanjega naročnika (Občino Râmincu Vâlcea) kot tudi družbo Delta.

V odgovoru je družba Delta najprej navedla, da tudi če to, kar je navedeno v ugotovitvenem sklepu drži, s tem še ni dokazano, da je večkrat hudo kršila svoje pogodbene obveznosti do tedanjega naročnika. Poleg tega je navedla še, da je pred pristojnim romunskim sodiščem vložila pritožbo zoper prej omenjeni ugotovitveni sklep ter tožbo, naperjeno zoper odločitev tedanjega naročnika o odstopu od pogodbe o izvedbi javnega naročila. Nasprotno je pojasnil tedanji naročnik. Občina Râmincu Vâlcea je namreč zatrdila, da je bil odstop od pogodbe o izvedbi javnega naročila upravičen, ker je družba Delta med izvajanjem javnega naročila precejšnji delež zadevnih del oddala podizvajalcem, in sicer brez njene predhodne odobritve.

Razpisna komisija pri naročniku CNAIR je ob upoštevanju tako pridobljenih pojasnil ugotovila, da družba Delta ni dokazala, da bi bil ugotovitveni sklep odpravljen oziroma, da je ta še vedno v veljavi. V nasprotju s tem je ponudnik Delta v okviru enotnega evropskega dokumenta v zvezi z oddajo javnega naročila (v nadaljevanju: ESPD), ki ga je predložil naročniku CNAIR, izjavil, da glede njega ne obstajajo razlogi za izključitev, ki bi jih šteli za hujše kršitve poklicnih dolžnosti, in da tudi ni v položaju, ki bi povzročil predčasno odpoved prejšnjega javnega naročila ali naložitev plačila odškodnine ali druge primerljive sankcije. Zaradi teh ugotovitev je komisija naročnika CNAIR ponudnika Delta izključila iz postopka za oddajo javnega naročila.

Zoper navedeno odločitev naročnika CNAIR je ponudnik Delta 8. januarja 2018 najprej vložil pritožbo pri romunskem revizijskem organu (Nacionalni svet za reševanje pritožb - Consiliului Național de Soluționare a Contestațiilor), ki je pritožbo z odločbo z dne 2. februarja 2018 zavrnil, potem pa še tožbo na pristojno sodišče (Pritožbeno sodišče v Bukarešti - Curtea de Apel Bucureşti). Družba Delta je v postopku pravnega varstva naročniku CNAIR očitala, da jo je na podlagi odločitev predhodnega naročnika (Občine Râmincu Vâlcea) o odpovedi pogodbe nezakonito izključil iz aktualnega postopka za oddajo javnega naročila. Odpoved pogodbe o oddaji predhodnega javnega naročila zaradi oddaje deleža del podizvajalcu rez predhodnega soglasja takratnega naročnika naj bi namreč pomenila (le) manjšo nepravilnost, ne pa kršitve v smislu »pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne obveznosti« pri izvajanju pogodbe o izvedbi javnega naročila v smislu člena 57(4)(g) Direktive 2014/24.²

Ker je nacionalno sodišče ugotovilo, da Sodišče EU v svoji sodni praksi³ še ni razlagalo člena 57(4)(g) Direktive 2014/24, je Curtea de Apel Bucureşti (pritožbeno sodišče v Bukarešti) prekinilo odločanje in sodišču v predhodno odločanje predložilo naslednje vprašanje: „Ali je mogoče člen 57(4)(g) Direktive [2014/24] razlagati tako, da odpoved pogodbe o izvedbi javnega naročila, ker je bil delež del oddan podizvajalcem brez dovoljenja naročnika, pomeni »precejšnjo ali stalno pomanjkljivost pri izpolnjevanju ključne zahteve prejšnje pogodbe o javnem naročilu«, česar posledica je izključitev gospodarskega subjekta iz sodelovanja v postopku javnega naročanja?“

Presoja Sodišča EU

Sodišče EU se je pri presoji uvodoma oprlo na lastno argumentacijo, ki jo je uporabilo v zadevi C‑41/18 (Meca Srl) in na tam zapisane sodne precedense.⁴ Tako je najprej opozorilo, da je namen (ratio) pravila iz točke (g) člena 57(4) Direktive 2014/24 želja zakonodajalca EU, da se presoja in odločitev o tem, ali je treba posameznega ponudnika izključiti iz postopka oddaje javnega naročila, zaupa izključno javnemu naročniku v fazi izbora ponudnikov. Sodišče je poudarilo, da je pravica naročnika, da ponudnika izključi iz postopka oddaje javnega naročila, namenjena predvsem temu, da se naročniku omogoči preučiti ponudnikovo poštenost in zanesljivost. Kot to izhaja iz same določbe člena 57(4) Direktive 2014/24 v povezavi z uvodno izjavo 101 te direktive, ima namreč fakultativni razlog za izključitev ponudnika iz točke (g) člena 57(4) za podlago bistveno sestavino v razmerju med ponudnikom, ki mu je bilo oddano naročilo, in javnim naročnikom - to pa je zanesljivost prvega, na katerem temelji zaupanje drugega. Vzpostavitev odnosa zaupanja med naročnikom in ponudnikom, ki mu je bilo oddano javno naročilo, torej predpostavlja, da javni naročnik ni avtomatično vezan na presojo, ki jo je v okviru prejšnjega javnega naročila opravil drug subjekt - to pa zlasti zato, da bi lahko aktualni naročnik ob uporabi fakultativnih razlogov za izključitev namenil posebno pozornost načelu sorazmernosti, ki zahteva, da naročnik sam preveri in presodi dejansko stanje.^{5, 6}

Na podlagi navedenega je Sodišče EU zaključilo (točka 28 in 29), da naročnik iz formalne odločitve drugega javnega naročnika o razdrtju pogodbe o izvedbi javnega naročila ne more avtomatično sklepati, da je izbrani ponudnik s tem, ko je delež pridobljenega naročila brez predhodne odobritve naročnika oddal podizvajalcu, zagrešil »precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne zahteve« v smislu člena 57(4)(g) Direktive 2014/24. Aktualni naročnik mora namreč sam preučiti ravnanje prizadetega ponudnika. V zvezi s tem mora na podlagi vseh upoštevnih elementov skrbno in nepristransko presoditi zlasti odločbo o odpovedi pogodbe, ki jo je izdal prejšnji naročnik, in - ob upoštevanju načela sorazmernosti - tudi to, ali je prizadeti ponudnik po njegovem mnenju odgovoren za »precejšnje ali stalne pomanjkljivosti, storjene pri izpolnjevanju ključne zahteve«, ki mu je bila postavljena v okviru zadevnega javnega naročila, saj lahko navedene pomanjkljivosti povzročijo prenehanje zaupnega razmerja z zadevnim ponudnikom.

V nadaljevanju je Sodišče EU dalo tudi nekaj razmeroma natančnih napotkov, ki bi jih moral upoštevati aktualni javni naročnik, ki se znajde v spredaj opisanih okoliščinah (točke 30 do 35).

Sodišče je navedlo, da mora naročnik CNAIR v konkretnem primeru med drugim ugotoviti, ali je po njegovem mnenju dejstvo, da je družba Delta pri izvedbi predhodnega naročila angažirala podizvajalca, ne da bi pred tem zaprosila za soglasje takratnega naročnika (Občino Râmincu Vâlcea), pomenila precejšnjo pomanjkljivost, in če je tako, ali je ta pomanjkljivost vplivala na izpolnitev ključnih obveznosti, ki jih je imela družba Delta kot izbrani ponudnik v okviru takratnega javnega naročila. Zaradi tega mora naročnik CNAIR preučiti, kako obsežen delež takratnega javnega naročila je družba Delta oddala podizvajalcu, ter ugotoviti, ali je sodelovanje podizvajalca negativno vplivalo na izvedbo takratnega naročila. Naročnik CNAIR mora tudi preučiti, ali je bilo v pogodbi o izvedbi takratnega javnega naročila dogovorjena obveznost družbe Delta kot izbranega ponudnika in izvajalca, da jo izvajalec izpolni sam ali je bilo zahtevano, da je za morebitno oddajo del podizvajalcem treba pridobiti predhodno odobritev (takratnega) naročnika. V zvezi z zadnjim je Sodišče EU izrecno opozorilo še na določbo drugega odstavka člena 71 (Oddaja javnih naročil podizvajalcem)⁷ Direktive 2014/24/EU, kjer je določeno, da »javni naročnik lahko oziroma - če tako zahteva država članica - mora v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila od ponudnika zahtevati, da v svoji ponudbi navede vsak del naročila, ki ga morda namerava oddati v podizvajanje tretjim osebam, ter vse predlagane podizvajalce« ter poudarilo, da je namen zahteve po predhodni odobritvi naročnika zlasti v tem, da se zadnjemu omogoči, da se prepriča o tem, da ne obstaja noben razlog za izključitev podizvajalca, s katerim namerava sodelovati ponudnik, ki mu je bilo oddano naročilo.

Sodišče EU je navedlo še, da mora naročnik CNAIR v danih okoliščinah preveriti tudi, ali oddaja delov naročila podizvajalcem morebiti ne pomeni bistvene spremembe pogodbe,ki jo je imela družba Delta kot izbrani ponudnik sklenjeno s takratnim naročnikom (Občino Râmincu Vâlcea)⁸ v smislu, da uvaja pogoje, ki bi, če bi obstajali v okviru prvotnega postopka javnega naročanja, omogočili udeležbo drugih ponudnikov ali izbiro druge ponudbe, kot je bila prvotno izbrana.⁹

Poleg tega je sodišče poudarilo, da mora naročnik CNAIR preučiti tudi, ali družba Delta kot aktualni ponudnik s tem, da ga kot aktualnega naročnika (z ustrezno navedbo v ESPD) ni obvestilo o prekinitvi pogodbe o izvedbi javnega, ki jo je imela sklenjeno z naročnikom Občino Râmincu Vâlcea, ni uresničila ravnanja iz člena 57(4)(h) Direktive 2014/24,¹⁰ ki določa, da je ponudnika mogoče (oziroma, če je tako določeno v nacionalni zakonodaji, obvezno) izločiti iz sodelovanja v postopku javnega naročanja v primerih, ko je ta kriv resnih zavajajočih razlag pri dajanju informacij, zahtevanih zaradi preverjanja odsotnosti razlogov za izključitev ali izpolnjevanja pogojev za sodelovanje, in/ali ko ne razkrije takšnih informacij ali ne more predložiti dokazil, ki se jih od njega zahteva v skladu s členom 59 (ki ureja predložitev ESPD). Kot je v tem delu v svojih sklepnih predlogih navedel generalni pravobranilec M. Campos Sánchez-Bordona,¹¹ je z določbo člena 57(4)(h) zajeto tako aktivno ravnanje ponudnika kot je zavajanje, kakor tudi pasivno ravnanje kot je prikritje resničnih informacij. Ne glede na to, ali je ravnanje ponudnika aktivno (posredovanje zavajajoče informacije) ¹² ali pasivno (prikrivanje oziroma zamolčanje resnične informacije),¹³ je bistveno to, da je informacija, ki je bila naročniku posredovana z zavajajočim namenom ali ki jo je ponudnik prikril, relevantna za odločitev, ki jo sprejme naročnik.

Vendar je Sodišče EU ob tem poudarilo tudi dolžnost aktivnega ravnanja ponudnika pri razkrivanju morebitnih razlogov za njegovo izključitev. V zvezi s tem je sodišče zapisalo (točka 36), da je bila družba Delta v skladu z zahtevama preglednosti in lojalnosti dolžna naročnika CNAIR obvestiti o svojem položaju. Tako bi morala kot aktualni ponudnik že v standardnem obrazcu ESPD navesti vse potrebne informacije, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da je bila ugotovitev prejšnjega naročnika glede domnevnih napak v zvezi z angažiranjem podizvajalcev napačna in da ni kršila obveznosti, ki jih je imela v okviru prejšnjega javnega naročila, oziroma da je opustitev obvestila takratnega naročnika o angažiranju podizvajalca pomenila le majhno nepravilnost. Taka pojasnila bi družba Delta lahko navedla v ESPD

ki ga je predložila naročniku CNAIR, in sicer v Delu III tega obrazca (Razlogi za izključitev), kjer je pod točko C (Razlogi v zvezi z insolventnostjo, nasprotjem interesov ali kršitvijo poklicnih pravil) predvidena rubrika, v okviru katere mora ponudnik med drugim odgovoriti tudi na vprašanje »Ali je gospodarski subjekt zagrešili hujšo kršitev poklicnih pravil?« in »Če ste odgovorili z da, navedite podrobnosti«.

Na koncu pa je Sodišče EU opozorilo še na pravico ponudnikov in dolžnost naročnika, ki izhaja iz člena 57(6) Direktive 2014/24, kjer je urejen t.im. popravni mehanizem.¹⁴ Tako je sodišče zapisalo (točka 37), da tudi če naročnik ugotovi, da je pri ponudniku Delta podan razlog za izključitev v smislu člena 57(4)(g) ali (h) Direktive 2014/24, lahko ta v skladu s členom 57(6) v povezavi z uvodno izjavo 102 navedene direktive še vedno dokaže, da se je po prejšnjem ravnanju spet izkazal za zanesljivega. Naročnik mora zato prizadetemu ponudniku dati možnost, da predloži dokaze o tem, da je v zvezi s predhodno nepravilnostjo sprejel ustrezne popravne ukrepe in da ti ukrepi zadoščajo za preprečitev ponovitve nepravilnosti, zaradi katere je bila odpovedana prejšnja pogodba o izvedbi javnega naročila (da je torej z njimi kljub obstoju upoštevnega fakultativnega razloga za izključitev mogoče dokazati ponudnikovo zanesljivost).

Ob vsem navedenem je Sodišče EU na postavljeno vprašanje odgovorilo, da »… je treba člen 57(4)(g) Direktive 2014/24 razlagati tako, da to, da je gospodarski subjekt delež del v okviru prejšnjega javnega naročila oddal podizvajalcem brez dovoljenja naročnika, zaradi česar je bila pogodba o izvedbi tega javnega naročila odpovedana, pomeni precejšnjo ali stalno pomanjkljivost pri izpolnjevanju ključne zahteve navedene pogodbe o izvedbi javnega naročila v smislu navedene določbe in zato upravičuje izključitev tega gospodarskega subjekta iz sodelovanja v kasnejšem postopku javnega naročanja, če naročnik, ki organizira ta postopek javnega naročanja, po tem, ko je sam presodil celovitost in zanesljivost gospodarskega subjekta, na katerega se nanaša odpoved prejšnje pogodbe o izvedbi javnega naročila, meni, da tako podizvajanje povzroči prekinitev zaupnega razmerja z zadevnim gospodarskim subjektom. Vendar pa mora naročnik pred tako izključitvijo v skladu s členom 57(6) te direktive v povezavi z uvodno izjavo 102 navedene direktive temu gospodarskemu subjektu dati možnost, da predloži popravne ukrepe, ki jih je sprejel po odpovedi prejšnje pogodbe o izvedbi javnega naročila.«

Sklepno

Sodišče EU je v sodbi C-267/18 natančneje razložilo pravilo člena 57(4)(g) Direktive 2014/24, ki določa, da javni naročnik lahko - oziroma, če je tako določeno v nacionalnem pravu - mora iz sodelovanja v postopku oddaje javnega naročanja izključiti ponudnika, pri katerem so se pri izvajanju prejšnje pogodbe o izvedbi javnega naročila ali prejšnji koncesijski pogodbi pokazale precejšnje ali stalne pomanjkljivosti pri izpolnjevanju ključne zahteve, posledica pa je bila predčasna odpoved tega prejšnjega naročila oziroma pogodbe, odškodnina ali druge primerljive sankcije. Slovenski zakonodajalec je omenjeno pravilo vključil med fakultativne izločitvene razloge, in sicer z določbo pod tč. (f) šestega odstavka 75. člena ZJN-3, zato omenjena sodba posredno zadeva tudi interpretacijo cit. pravila ZJN-3.

Vendar je sodba v zadevi C-267/18 pomembna tudi iz drugih razlogov.

Z omenjeno sodbo je Sodišče EU med drugim ponovno potrdilo (kar je zapisalo že v sodbi v zadevi C‑41/18, Meca Srl), da mora biti vedno naročnik tisti, ki opravi presojo o tem, ali je treba v fazi pregleda prejetih ponudb posameznega ponudnika izključiti iz postopka oddaje javnega naročila. Naročnik mora torej sam raziskati, ali so v konkretnem primeru ugotovljena dejstva dovolj resna, da upravičujejo ponudnikovo izključitev iz postopka oddaje javnega naročila (zgolj sklicevanje na predhodno odločitev drugega organa in/ali naročnika v tem smislu ne zadostuje).

V omenjeni sodbi je Sodišče EU tudi izrecno poudarilo, da imajo ponudniki aktivno obveznost sodelovanja z naročnikom pri seznanjanju z okoliščinami, ki utegnejo predstavljati oviro za njihovo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. onudnik mora v skladu z zahtevami po preglednosti in lojalnosti naročnika obvestiti o okoliščinah, ki bi utegnile odločilno vplivati na naročnikovo odločitev o izbiri najugodnejše ponudbe (tj. na izbiro izvajalca javnega naročila). To pomeni, da ponudniki ne samo da so dolžni naročniku predložiti pravilne in resnične informacije, ampak tudi ne smejo zamolčati nobenega podatka, ki je pomemben za njihovo sodelovanje v postopku oddaje javnega naročila. V zvezi s tem je Sodišče EU posebej opozorilo na vsebino standardnega obrazca ESPD.¹⁵ Ta v Delu III (Razlogi za izključitev) pod točko C v zvezi z izključitvenimi razlogi, povezanimi s kršitvami obveznosti na področju okoljske, socialne in delovnopravne zakonodaje, insolventnostjo, nasprotjem interesov in/ ali kršitvijo poklicnih pravil¹⁶ predvideva poseben prostor za sporočanje, kamor lahko ponudnik, ki na vprašanje o obstoju posameznega izključitvenega razloga odgovori z »Da«, opiše okoliščine svojega primera in obenem naročnika obvesti o tem, ali in kakšne ukrepe je sprejel zato, da odpravi posledice svoje kršitve.¹⁷ V vseh tam navedenih primerih je torej ponudnik naročnika dolžan obvestiti o okoliščinah, ki predstavljajo razlog za njegovo izključitev - obenem pa je upravičen tudi navesti ukrepe, ki jih je sprejel zato, da naročniku dokaže svojo zanesljivost kljub obstoju zadevnega razloga za izključitev. Tam navedene (»samoočiščevalne«) ukrepe je naročnik dolžan preučiti in se o njih izreči (več o t.im. »somoočiščenju« oziroma »popravnem mehanizmu« glej poglavje 3.4.5 - V. Kostanjevec: Preverjanje sposobnosti ponudnikov v postopkih oddaje javnih naročil).

Iz sodbe v zadevi C-267/18 je jasno razvidno, da ponudniki ne bi smeli špekulirati o tem, da naročnik morda ni seznanjen s preteklimi dogodki, ki bi utegnili vplivati na njihovo primernost za sodelovanje v postopkih oddaje javnih naročil. Stališča, ki jih je sodišče zavzelo v tej sodbi, ponudnikom nalagajo, da morajo aktivno razkrivati s tem povezane ​​pretekle dogodke v ESPD in hkrati zagotoviti elemente, ki dokazujejo njihovo zanesljivost kljub tem dogodkom. Po presoji Sodišča EU torej obveznost transparentnosti glede morebitnih razlogov za izključitev ne koristi samo naročniku, temveč tudi ponudniku. Ponudniku namreč omogoča, da dokaže svojo zanesljivost (na primer z navedbo dejstev in okoliščin, ki dokazujejo, da ni izpolnil svojih obveznosti v prejšnji pogodbi ali z dokazilom o ustreznih popravnih ukrepih, ki jih je sprejel po takšnih dogodkih) kljub obstoju razloga za izključitev.

---

1. ZJN-3 je omenjeno pravilo povzel v določbi pod tč. f šestega odstavka 75. člena↩︎

2. Ob takšnem dejanskem stanju naj bi po mnenju družbe Delta opisana nepravilnost v skladu z uvodno izjavo 101 Direktive 2014/24 do izključitve ponudnika vodila le v izjemnih okoliščinah. Družba Delta se je v zvezi s tem sklicevala na točko 30 Sodbe C‑465/11, Forposta, iz katere naj bi izhajalo, da se pojem »huda napaka« nanaša izključno na ravnanje gospodarskega subjekta, ki kaže na naklep ali dovolj hudo malomarnost.↩︎

3. Gre za sodno prakso Sodišča EU, ki je obstajala v času vložitve predloga za predhodno odločanje. Kasneje je namreč Sodišče EU izdalo sodbo v zadevi C‑41/18 (Meca Srl), v kateri se je ukvarjalo z interpretacijo določbe člena 57(4)(g) Direktive 2014/24 in na katero se je oprlo tudi pri presoji obravnavane zadeve C-267/18 (Delta).↩︎

4. Z navedeno sodbo je Sodišče EU odločilo, da o obstoju izključitvenega razloga hujše kršitve poklicnih pravil in/ali ključnih pomanjkljivosti pri izvrševanju prejšnje pogodbe o izvedbi javnega naročila lahko odloča izključno naročnik. Prizadeti ponudnik lahko v tim. postopku popravnega mehanizma dokaže, da je s konkretnimi popravnimi ukrepi odpravil razloge, ki bi sicer narekovali njegovo izključitev (več o sodbi v zadevi C‑41/18, Meca Srl, glej Založba Forum Media, Javna naročila in koncesije v praksi, september 2019, str. 20-22).↩︎

5. Točke 24 do 27 obrazložitve in tam navedena sodna praksa↩︎

6. Kot je poudaril generalni pravobranilec v točkah 32 do 34 sklepnih predlogov, je iz besedila člena 57(4)(g) Direktive 2014/24 razvidno, da je morala biti nepravilnost, ki jo je storil ponudnik, dovolj resna (»precejšnja«), da je na njeni podlagi z vidika načela sorazmernosti mogoče utemeljiti predčasno odpoved pogodbe. Po mnenju pravobranilca se za ta razlog za izključitev zahteva neizpolnitev neke bistvene obveznosti, ki je bila določena v okviru prejšnjega javnega naročila in je lahko bodisi vsebinska ali formalna. Za izključitev ponudnika torej ne zadostuje zgolj enostranska odpoved prejšnje pogodbe o izvajanju javnega naročila, temveč mora aktualni naročnik poleg tega tudi preučiti neizpolnitev, ki se jo je tedaj očitalo izvajalcu, in preveriti, ali ustreza zahtevam iz člena 57(4)(g) Direktive 2014/24.↩︎

7. Pravila iz 71. člena Direktive 2014/24/EU so v slovensko zakonodajo več ali manj prenesena z določbo 94. člena (Izvedba javnih naročil s podizvajalcem) ZJN-3.↩︎

8. Glej po analogiji sodbo v zadevi C‑91/08, Wall (točka 39).↩︎

9. Sodbi v zadevah C‑91/08, Wall (točka  38) in C‑454/06, Pressetext Nachrichtenagentur (točka 35)↩︎

10. ZJN-3 je omenjeno pravilo povzel z določbo pod točko (g) šestega odstavka 75. člena.↩︎

11. Glej zlasti točke 49 do 58 sklepnih predlogov.↩︎

12. Pravobranilec Sánchez-Bordona navaja primer iz sodbe C-387/14, Esaprojekt, v kateri je bilo odločeno, da se gospodarski subjekt zaradi posredovanja zavajajočih razlag naročniku, tudi če ne gre za naklepno dejanje ampak za »dovolj hudo malomarnost, ki odločilno vpliva na odločitve o izključitvi, izbiri ali oddaji javnega naročila«, lahko izključi iz javnega naročila (točka 50 in 51 sklepnih predlogov).↩︎

13. Pravobranilec Sánchez-Bordona navaja primer iz sodbe C‑178/16, Impresa di Costruzioni Ing. E. Mantovani SpA, kjer je ponudnik v svoji ponudbi zamolčal podatek o kaznovanosti poslovodje, ki je bil obsojen za več kaznivih dejanj, Sodišče EU pa je štelo, da je ta okoliščina zadosten razlog za izključitev ponudnika iz postopka javnega naročanja (točka 52 sklepnih predlogov).↩︎

14. ZJN-3 popravni mehanizem ureja v določbah devetega do enajstega odstavka 75. člena↩︎

15. Obrazec ESPD je določen z Izvedbeno uredbo Komisije (EU) 2016/7 z dne 5. januarja 2016 o določitvi standardnega obrazca za enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila (UL L št. 3 z dne 6. 1. 2016). Izvedbeno uredbo se v državah članicah uporablja neposredno, pri čemer lahko države članice obrazec le prilagodijo nacionalnim potrebam.↩︎

16. Glej člen 57 (4) Direktive 2014/24/EU.↩︎

17. T.im. »mehanizem samoočiščenja« iz člena 57 (6) Direktive 2014/24/EU↩︎