Podpoglavje 1.6 ZJN-3 (Posebne situacije) vključuje le 20. člen, ki se nanaša na javna naročila, ki vključujejo obrambne ali varnostne vidike
V prvem odstavku 20. člena ZJN-3 je določeno, da se za javno naročanje blaga, storitev in gradenj uporabi ZJN-3, če se ne uporablja Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 90/2012 s sprem.: v nadaljevanju: ZJNPOV), ki je zakon, ki določa obvezna ravnanja naročnikov in ponudnikov pri javnem naročanju blaga, storitev in gradenj na obrambnem in varnostnem področju (prvi odstavek 1. člena ZJNPOV). Kot izhaja iz drugega odstavka 1. člena ZJNPOV, je bil z ZJNPOV v pravni red Republike Slovenije prenesen del Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju postopkov za oddajo nekaterih naročil gradenj, blaga in storitev, ki jih oddajo naročniki na področju obrambe in varnosti, ter spremembi direktiv 2004/17/ES in 2004/18/ES (UL L št. 216 z dne 20. 8. 2009, str. 76), nazadnje spremenjene z Uredbo Komisije (EU) 2015/2340 z dne 15. decembra 2015 o spremembi Direktive 2009/81/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede pragov za uporabo v postopkih za oddajo naročil (UL L št. 330 z dne 16. 12. 2015, str. 14) (v nadaljevanju: Direktiva 2009/81). Vendar z ZJNPOV niso urejena le pravila za oddajo javnih naročil, ki so vrednostno taka, da je vsaj dosežena vrednost za uporabo pravil, ki jih določa 8. člen Direktive 2009/81 (prim. prvi odstavek 7. člena ZJNPOV in 2. točko drugega odstavka 19. člena ZJNPOV), temveč, podobno kot v ZJN-3, tudi pravila za oddajo javnih naročil, ki so vrednostno nižja od tega vrednostnega praga. Naročnik po ZJNPOV lahko vodi le evidenco pri javnih naročilih blaga in storitev, če je vrednost javnega naročila blaga ali storitev manjša od 40.000 eurov brez DDV, javna naročila gradenj pa manjša od 80.000 eurov brez DDV (peti odstavek 19. člena ZJNPOV v primerjavi z 21. členom ZJN-3), če pa je vsaj dosežena ta vrednost, pa mora izvesti enega izmed postopkov oddaje javnega naročila (drugi odstavek 19. člena ZJNPOV).
Predmet javnega naročanja na obrambnem in varnostnem področju po ZJNPOV je določen v 10. točkah prvega odstavka 2. člena ZJNPOV, natančnejši seznam blaga, storitev in gradenj pa je na podlagi pooblastila iz drugega odstavka 2. člena ZJNPOV določila Vlada Republike Slovenije z Uredbo o seznamih storitev na področju obrambe in varnosti, o dejavnosti na področjih gradenj, vojaške opreme, občutljive opreme, občutljivih gradenj in občutljivih storitev, o obveznih informacijah v objavah in o zahtevah, ki jih mora izpolnjevati oprema za elektronsko naročanje, ter o medresorski komisiji za izdajo soglasij k naročilom iz 11. člena Zakona o javnem naročanju na področju obrambe in varnosti (Uradni list RS, št. 4/2013).
V drugem odstavku 20. člena ZJN-3 so v devetih alineah določene izjeme, ko se ZJN-3 ne uporablja kljub pravilu iz prvega odstavka 20. člena ZJN-3.
Predlagatelj ZJN-3 je v zakonodajnem gradivu (EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 114) navedel, da 20. člen ZJN-3 ureja, kako so naročniki s področja obrambe dolžni ravnati s podatki, ki so pomembni za zaščito interesov države na področju varnosti. Splošno pravilo, ki izhaja iz 296. člena Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, je, da se ne daje informacij, ki bi lahko ogrozile varnost Republike Slovenije. Republika Slovenija lahko izvede vse potrebne ukrepe za svojo varnost v povezavi s proizvodnjo in prodajo orožja, streliva in vojaškega materiala. Navedeno pa ne sme negativno vplivati na konkurenco znotraj Evropske unije, kadar so predmet nabav za vojaške potrebe proizvodi, ki po svoji naravi niso namenjeni izključno za vojaške potrebe. Ni razloga, da bi informacije o takem blagu oziroma proizvodih ogrožale varnostne interese. Iz zakonodajnega gradiva tako izhaja, da je predlagatelj opozoril na zagotavljanje varnosti, kar je vidik, ki ga je upoštevalo tudi Sodišče v sodbi Komisija proti Kraljevini Belgiji, C-252/01 z dne 16. 10. 2003, ECLI:EU:C:2003:547, hkrati pa je treba upoštevati, da alinea b prvega odstavka 296. člena PES (sedaj alinea b prvega odstavka 346. člena PDEU) določa, da ukrepi, ki jih lahko tako sprejmejo države članice, ne smejo negativno vplivati na pogoje konkurence na skupnem trgu glede proizvodov, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene (sodba Sodišča v zadevi Insinööritoimisto InsTiimi Oy, C-615/10 z dne 7. 6. 2012, ECLI:EU:C:2012:324, točka 38).
[^1] Glede na čas priprave predloga ZJN-3 bi bilo treba šteti, da gre za sklicevanje na 346. člen Pogodbe o delovanju Evropske unije (prečiščena različica, UL C 326 z dne 26. 10. 2012, str. 47; v nadaljevanju: PDEU), ki sicer določa enako kot 296. člen Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (prečiščena različica, UL C 321 z dne 29. 12. 2006, str. 37; v nadaljevanju: PES).
