Januarja 2014 so bile v Evropskem parlamentu sprejete tri evropske (reformne) direktive s področja javnega naročanja in koncesij, in sicer Direktiva 2014/24/EU o javnem naročanju (v nadaljevanju: Direktiva 2014/24/EU), Direktiva 2014/25/EU o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (v nadaljevanju: Direktiva 2014/25/EU) in Direktiva 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb (v nadaljevanju: Direktiva 2014/23/EU). Države članice so bile dolžne implementirati direktive v notranjo zakonodajo najkasneje do 18. 4. 2016.
Nov Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3), ki je začel veljati 1. 4. 2016, je bil sprejet z namenom prenosa dveh direktiv, in sicer Direktive 2014/24/EU in Direktive 2014/25/EU. Zakonodajalec se je torej odločil, da bo v ZJN-3 enotno uredil tako javna naročila na klasičnem področju kot tudi javna naročila na infrastrukturnem področju (prej sta bili ti dve področji urejeni v ločenih zakonih, in sicer v ZJN-2 in ZJNVETPS). Ni pa ZJN-3 prenesel tudi Direktive 2014/23/EU o podeljevanju koncesijskih pogodb – ta bo verjetno implementirana s posebnim zakonom, kar je tudi razumljivo, saj se področje podeljevanja koncesij precej razlikuje od področja oddaje javnih naročil.
V ZJN-3 so implementirane tudi pravovarstvene direktive, vendar le v delu, ki se nanaša na obvestilo za predhodno transparentnost (57. člen ZJN-3) oziroma obdobje mirovanja (92. člen ZJN-3). Pravovarstvene direktive so sicer implementirane v ZPVPJN.
Postopek oddaje javnega naročila v širšem smislu obsega zelo različne faze: identifikacija potreb pri naročniku, specifikacija predmeta, analiziranje trga, priprava finančnih podlag, objava naročila, zbiranje in selekcija ponudb, sklepanje in izvajanje pogodbe, nadzor, odprava napak, garancijsko in pogarancijsko vzdrževanje itd. ZJN-3 ne ureja vseh navedenih faz, temveč vsebuje pravila, ki celovito urejajo postopek oddaje javnega naročila v ožjem smislu oziroma razpisno fazo: specifikacija in ovrednotenje predmeta, objava javnega naročila in priprava razpisne dokumentacije s pogoji za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov in merili za izbor najugodnejše ponudbe, zbiranje in ocenjevanje ponudb ter izbira najugodnejšega ponudnika. Ostale faze so urejene v drugih zakonih, zlasti v predpisih, ki urejajo področje delovanja javne uprave in javnih financ, ter v predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja. Sklenitev pogodbe o izvedbi javnega naročila namreč pomeni vzpostavitev klasičnega obligacijskega razmerja med dvema strankama, naročnikom in izbranim ponudnikom. Zgolj v omejenem obsegu ZJN-3 sicer ureja tudi nekatere vidike porazpisne faze, npr. v tretjem poglavju (Izvedba javnega naročila), dotika pa se tudi predrazpisne faze, npr. v delu, ki se nanaša na metode za izračun ocenjene vrednosti (24. člen ZJN- 3), ali v delu, ki se nanaša na predhodno preverjanje trga (64. člen ZJN-3).
ZJN-3 je razdeljen na devet poglavij. V prvem poglavju so definirani temeljni pojmi, ki jih ZJN-3 uporablja v drugih delih zakona, navedena in opisana so temeljna načela javnega naročanja. Osebna in stvarna veljavnost zakona sta opredeljeni preko določb o zavezancih, dejavnostih na infrastrukturnem področju, mejnih vrednosti in izjemah. Podani so kriteriji za razmejitev med klasičnim in infrastrukturnim področjem, določene pa so tudi nekatere specifične situacije. V drugem poglavju so vsebovana pravila, ki se jih uporablja za oddajo javnih naročil. Gre za določbe, ki urejajo vrste postopkov oz. tehnike naročanja in pravila za njihovo izbiro, določbe, ki urejajo pravila za objavo različnih vrst obvestil, ter določbe, ki urejajo potek postopka, pogoje za ugotavljanje sposobnosti ponudnikov, merila za izbor najugodnejše ponudbe in oddajo javnega naročila. Tretje poglavje se nanaša na fazo izvedbe javnega naročila, torej na porazpisno fazo, in vsebuje določbe o možni vključitvi gospodarskih, inovativnih, okoljskih, socialnih ali zaposlitvenih izvedbenih pogojev, določbe o finančnih zavarovanjih, določbe, ki se nanašajo na podizvajalce in njihovo morebitno zamenjavo v fazi izvajanja pogodbe, ter določbe, ki urejajo dopustne spremembe pogodb oz. odstop od pogodbe. Četrto poglavje vsebuje posebne določbe o socialnih in drugih posebnih storitvah, peto poglavje pa ureja projektne natečaje. Šesto poglavje se nanaša na izdelavo poročil o postopkih javnega naročanja, vodenju statistike in sporočanje podatkov. Sedmo poglavje daje Državni revizijski komisiji pristojnost za vodenje prekrškovnega postopka, s katerim nadzira izvajanje ZJN-3 oz. kaznuje hujše kršitve zakona, ki so naštete v osmem poglavju ZJN-3 in katerih posledica je prekrškovna odgovornost naročnikov ali ponudnikov. Deveto poglavje opredeljuje pristojnosti in naloge, ki jih imajo ministrstva pri spremljanju in nadzorovanju izvajanja zakona.