Naročniki so tisti subjekti, ki morajo pri naročanju blaga, storitev in gradenj postopati v skladu z določbami ZJN-3. Osebna veljavnost je v ZJN-3 določena tako, da so naročniki na splošnem področju javnega naročanja definirani glede na svoj status, na področju javnega naročanja na vodnem, energetskem, transportnem področju in področju poštnih storitev pa je treba poleg statusa upoštevati tudi dejavnost, s katero se subjekti ukvarjajo.
Naročniki na splošnem področju avnega naročanja so vsi subjekti, ki imajo status osebe javnega prava. ZJN-3 v prvem odstavku 9. člena najprej primeroma našteva nekaj pravnoorganizacijskih oblik, ki imajo status osebe javnega prava, nato pa s splošno oznako zajame še vse ostale osebe javnega prava. Naročniki na splošnem področju torej so:
organi Republike Slovenije,
organi samoupravnih lokalnih skupnosti,
druge osebe javnega prava.
Med organe Republike Slovenije je treba šteti vse državne organe, ministrstva, organe v njihovi sestavi, sodišča itd. Gre zlasti za tiste državne organe, ki jih Direktiva 2014/24/EU imenuje »naročniki na centralni državni ravni«1 in jih poimensko našteva v Prilogi I. Organi samoupravnih lokalnih skupnosti so seveda občine in drugi morebitni organi oziroma telesa v občini. Pod pojem drugih oseb javnega prava pa je treba uvrstiti vse tiste subjekte, ki kumulativno izpolnjujejo vse naslednje pogoje:
ustanovljeni so z namenom zadovoljevanja potreb splošnega interesa, ki niso industrijske ali poslovne narave (šteje se, da gre za industrijsko ali poslovno naravo, če subjekt, ki deluje v pogojih proste konkurence na trgu z drugimi subjekti, izvaja gospodarske dejavnosti, katerih namen je dobava blaga ali storitev zasebnim ali javnim gospodarskim subjektom),
so pravne osebe,
jih več kot v 50 odstotkih financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava ali so pod upravljavskim nadzorom teh organov ali oseb ali imajo upravni, vodstveni ali nadzorni organ, v katerega več kot polovico članov imenujejo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava.
Z navedenimi pogoji ZJN-3 med naročnike uvršča tiste subjekte, ki opravljajo dejavnost v javnem interesu in ki jih državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava bodisi financirajo v pretežnem delu bodisi imajo nadzor nad njihovim poslovanjem. Gospodarski subjekti, ki jih sicer ustanovijo ali financirajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava oziroma imajo te osebe nadzor nad njihovim poslovanjem, vendar se ukvarjajo s pridobitnimi dejavnostmi v pogojih proste konkurence na trgu, seveda nimajo statusa naročnika. ZJN-3 izrecno določa, da je treba med osebe javnega prava šteti tudi javne sklade, javne agencije, javne zavode in javne gospodarske zavode. Prav tako je treba med naročnike šteti združenja, ki jih oblikujejo eden ali več subjektov s statusom naročnika.
V določenih primerih so lahko tudi osebe zasebnega prava zavezane izvajati naročila na podlagi ZJN-3. Taki subjekti so lahko npr. prejemniki subvencij, kadar so izpolnjeni pogoji iz 23. člena ZJN-3.
Naročniki na infrastrukturnem področju o osebe javnega prava (torej organi Republike Slovenije, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in druge osebe javnega prava), kadar opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, poleg njih pa še:
javna podjetja ki opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, in
subjekti, ki niso opredeljeni v točkah a) do č) prvega odstavka 9. člena ZJN-3 (ki torej niso državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava in tudi ne javna podjetja) in opravljajo eno ali več dejavnosti na infrastrukturnem področju, če jim je za to dejavnost pristojni organ Republike Slovenije podelil posebne ali izključne pravice Javno podjetje v smislu določb ZJN-3 je tisto podjetje, na katero imajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava neposredno ali posredno prevladujoč vpliv zaradi lastništva, finančne udeležbe ali pravil, ki urejajo njegovo poslovanje. Gre za subjekte pod neposrednim ali posrednim vplivom oseb javnega prava. O prevladujočem vplivu je mogoče govoriti v naslednjih primerih:
kadar imajo državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava neposredno ali posredno v lasti večino vpisanega kapitala podjetja ali
kadar državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava neposredno ali posredno nadzirajo večino glasov, povezanih z delnicami, ki jih izda podjetje, ali
kadar lahko državni ali lokalni organi ali druge osebe javnega prava neposredno ali posredno imenujejo več kot polovico članov upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa podjetja.
Subjekti z izključnimi pravicami so tisti, ki sicer niso osebe javnega prava ali javna podjetja, temveč so osebe zasebnega prava, ki imajo izključno pravico za opravljanje infrastrukturne dejavnosti. V ZJN-3 so posebne oziroma izključne pravice definirane kot tiste, ki jih z zakonom ali drugim predpisom podeli pristojni organ Republike Slovenije in katerih učinek je omejitev izvajanja infrastrukturnih dejavnosti na eno ali več oseb, kar pa znatno vpliva na možnost drugih oseb, da opravljajo tako dejavnost. Gre za položaje, ko država določenemu gospodarskemu subjektu podeli pravico do zagotavljanja infrastrukturnih storitev ali izvajanja infrastrukturnih dejavnosti na določenem geografskem območju (izključna pravica) oziroma ko omejenemu številu gospodarskih subjektov zagotovi izvajanje infrastrukturnih dejavnosti pod posebnimi pogoji (posebna pravica). Osebe, ki so imetniki posebnih ali izključnih pravic, morajo za naročanje blaga, storitev ali gradenj, namenjenih za izvajanje infrastrukturne dejavnosti, s katero se ukvarjajo, uporabljati ZJN-3.
Vendar vsaka podelitev izključne ali posebne pravice še ne pomeni, da mora njen imetnik postopati po ZJN-3. ZJN-3 namreč določa, da pravice, ki so bile podeljene po postopku, v katerem je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti in katerih podelitev je temeljila na objektivnih merilih, ne pomenijo posebnih ali izključnih pravic v smislu določb ZJN-3. Gre za primere, kadar so pravice podeljene v transparentnih postopkih, ki vsebujejo objavo povabila k sodelovanju, in sicer na podlagi ZJN-3, ZJZP, ZJNPOV ali na podlagi drugih aktov, ki so našteti v Prilogi II Direktive 2014/25/EU.2 Posebne in izključne pravice ali koncesije, ki so podeljene v postopkih, ki temeljijo na objektivnih kriterijih in v katerih je bilo zagotovljeno ustrezno obveščanje javnosti, torej ne predstavljajo posebnih ali izključnih pravic v smislu določb ZJN-3 o osebni veljavnosti. Oseba zasebnega prava, ki na podlagi transparentnega postopka in objektivnih meril pridobi izključno ali posebno pravico za opravljanje določene infrastrukturne dejavnosti na danem geografskem območju, pri naročanju blaga, storitev in gradenj ne postopa na podlagi ZJN-3, četudi je morda edini subjekt, ki lahko na določenem območju opravlja to dejavnost.3
Enako kot ZJN-2 tudi ZJN-3 določa, da Vlada Republike Slovenije izda informativni seznam naročnikov Seznam služi kot informacija o tem, katere osebe so zavezane izvajati naročila na podlagi ZJN-3. Seznam se lahko dopolnjuje z novimi naročniki ali pa se dotedanje naročnike črta, ker ne izpolnjujejo več pogojev za status (npr. liberalizacija določene infrastrukturne dejavnosti). Vsaka oseba lahko Ministrstvu RS za javno upravo poda predlog za ugotovitev statusa naročnika, če obstaja dvom o njenem statusu. Ugotavljanje statusa naročnika lahko po uradni dolžnosti uvede tudi samo ministrstvo. Kot je razvidno že iz samega poimenovanja, je seznam le informativen. O tem, ali ima oseba status naročnika in posledično ali mora pri naročanju blaga, storitev ali gradenj ravnati na podlagi ZJN-3, bo treba v primeru dvoma v vsakem konkretnem primeru odločiti v postopku pravnega varstva v okviru ugotavljanja procesnih predpostavk.
Člen 2 Direktive 2014/24/EU.↩︎
Npr. izdaja dovoljenja za upravljanje naprav za zemeljski plin v skladu s postopki, določenimi v členu 4 Direktive 2009/73/ES, izdaja dovoljenja ali povabilo k predložitvi ponudbe za gradnjo novih naprav za proizvodnjo električne energije v skladu z Direktivo 2009/72/ES itd.↩︎
Prim. točko 20 preambule Direktive 2014/25/EU.↩︎