Pojem gospodarskega subjekta je definiran v 2. členu ZJN-3. Treba ga je razlagati široko in z vidika temeljnih svoboščin EU (prost pretok dobrin, storitev, kapitala in oseb). ZJN-3 v prvem odstavku 10. člena določa, da naročnik ne sme zavrniti gospodarskega subjekta zgolj zato, ker bi moral imeti po slovenski zakonodaji status fizične ali pravne osebe, če sme v skladu s pravom države članice, v kateri ima sedež, opravljati isto dejavnost. Če ima gospodarski subjekt dovoljenje za opravljanje dejavnosti v državi svojega sedeža, lahko opravlja to dejavnost tudi v Sloveniji. Izjemo lahko predstavljajo določene dejavnosti, če so v zvezi z njimi v skladu s pravom EU določeni posebni pogoji za njihovo izvajanje.
Naročnik ne sme zavrniti ponudnika, ki je pravna oseba, z utemeljitvijo, da mora naročilo izvesti fizična oseba. Lahko pa seveda od takega ponudnika zahteva določeno kadrovsko strukturo z ustreznimi kvalifikacijami. Pri javnih naročilih storitev in gradenj ter javnih naročilih blaga, ki poleg tega vključujejo storitve ali namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik zahteva, da ponudnik v ponudbi navede imena in ustrezno strokovno usposobljenost oseb, odgovornih za izvedbo javnega naročila. Takšne zahteve bo naročnik določil v okviru ugotavljanja strokovne sposobnosti ponudnika.
ZJN-3 v 10. členu določa tudi splošna pravila, ki veljajo v primeru nastopa skupin gospodarskih subjektov. V postopkih javnega naročanja lahko namreč sodelujejo tudi skupine gospodarskih subjektov, vključno z začasnimi združenji. Izhodiščno pravilo je, da lahko skupine gospodarskih subjektov, tudi če obstajajo v obliki začasnih združenj, sodelujejo v postopkih javnega naročanja, ne da bi za to morale prevzeti določeno pravno obliko.1 Naročnik lahko od skupin gospodarskih subjektov ahteva vzpostavitev določene pravne oblike šele po tem, ko jim je naročilo oddano, pa še to le izjemoma, če je nujno za zadovoljivo izvedbo naročila (npr.če zahteva solidarno odgovornost partnerjev). V fazi predložitve ponudbe zato zadošča, da se ponudbeni partnerji zavežejo k določeni obliki sodelovanja, če jim bo dodeljeno naročilo.
Naročnik seveda ima možnost, da v primeru ponudbe, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov, določi zahteve v zvezi z ekonomskim in finančnim položajem ali tehnično in strokovno sposobnostjo, ki jo mora izpolnjevati taka skupina ponudnikov. Na eni strani gre za določitev načina izpolnjevanja zahtev, ki jih morajo izpolniti tudi samostojni ponudniki. Naročnik mora v primeru ponudbe, ki jo predloži skupina gospodarskih subjektov, določiti, katere zahteve mora izpolniti vsak izmed sodelujočih partnerjev samostojno in katere lahko izpolnijo skupaj. Na drugi strani je včasih potrebno, da naročnik za skupine gospodarskih subjektov določi tudi zahteve, katerih samostojnim ponudnikom ni treba izpolniti. Gre npr. za zahtevo po imenovanju skupnega predstavnika ali vodilnega partnerja za namene postopka javnega naročanja ali zahtevo po informacijah o njihovi sestavi.2 Kakršni koli pogoji za izvedbo javnega naročila, ki jih morajo izpolnjevati skupine gospodarskih subjektov in ki so drugačni od tistih, ki veljajo za samostojne ponudnike, pa morajo biti sorazmerni in upravičeni iz objektivnih razlogov.