Merila za oddajo javnega naročila so urejena v 83. in 84. členu ZJN-3. Čeprav je ureditev meril na prvi pogled videti zelo drugačna kot doslej (o čemer je tudi veliko govora v javnosti), pa gre v resnici pri novostih bolj za spremembo v miselni zasnovi (pristopu) kot za spremembe v sami vsebini.
V novih direktivah iz leta 20141 je pristop k oblikovanju meril za izbiro najugodnejše ponudbe spremenjen tako, da je že v temelju naravnan k iskanju najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo. Tako je na primer v preambuli Direktive 2014/242 izrecno poudarjeno, da je javna naročila treba oddajati na način, ki omogoča izbiro najugodnejše ponudbe glede na to, katera med ponujenimi rešitvami je po mnenju posameznega javnega naročnika najboljša z ekonomskega vidika. Koncept »ekonomsko najugodnejša ponudba« je v novih direktivah nekoliko drugačen kot doslej (kot je zapisano v točki 89 preambule k Direktivi 2014/24, bi bilo zanj celo primerneje uporabiti drug izraz, in sicer »najboljše razmerje med ceno in kakovostjo«). Vendar je mogoče obenem ugotoviti, da tudi v doslej veljavnih direktivah iz leta 2004 (enako velja tudi za doslej veljavno ureditev meril v ZJN-2) ni bilo ničesar, kar bi naročniku ob oddaji javnega naročila preprečevalo slediti ekonomskim načelom iskanja najboljše vrednosti za vloženi denar (»best value for money«).
Koncept oddaje javnega naročila po načelu »ekonomsko najugodnejše ponudbe« torej že obstaja in je ga je bilo možno izvajati tudi pod režimom doslej veljavnih predpisov o javnem naročanju. Vse, kar je s tem v zvezi uvedeno z novimi javno-naročniškimi direktivami iz leta 2014 (ter preneseno v novi ZJN-3), je to, da je iz zapisa pravil, ki urejajo merila za izbiro najugodnejše ponudbe, umaknjeno merilo »najnižja cena« kot eno izmed alternativ. Vendar pa navedeno ne pomeni, da naročnik tudi po novem ne bi mogel oceniti, da je ob nabavi posameznega predmeta javnega naročila cena prevladujoč dejavnik. Osnovno vprašanje tako še naprej ostaja, kako bo posamezni naročnik pristopil k razmisleku o tem, kaj v danem primeru zanj predstavlja največjo korist za vloženi denar (»ekonomsko najugodnejšo ponudbo«) in kako naj pri oceni (vrednotenju) ponudb na transparenten način upošteva različne vidike predmeta javnega naročila, kot so cena, kakovost in druge komercialne, socialne in/ali okoljevarstvene dejavnike. Tisto, kar novo merilo »ekonomsko najugodnejša ponudba« v resnici zahteva, je, da naročnik z javnim naročilom, ki ga financira davkoplačevalčev denar, zagotovi najboljše razmerje med kakovostjo in ceno.
V skladu z novo ureditvijo je odslej torej edino merilo za izbiro t. i. »ekonomsko najugodnejša ponudba«. V 84. členu ZJN-3 je določeno, da se »ekonomsko najugodnejšo ponudbo« ugotovi na podlagi cene ali stroškov, ob uporabi pristopa stroškovne učinkovitosti, na primer z izračunom stroškov v življenjski dobi, kot ga določa ta zakon (85. člen) in lahko zajema tudi najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, ocenjeno na podlagi meril, ki se nanašajo na kakovost in okoljske ali socialne vidike, povezane s predmetom javnega naročila. Navedeno pomeni, da ima naročnik za ugotavljanje »ekonomsko najugodnejše ponudbe« na voljo različne pristope: vrednotenje cenovnih elementov ponudbe (na primer s primerjavo ponujenih cen, tj. cen, navedenih v vsaki predloženi ponudbi), vrednotenje stroškovnih elementov s pomočjo stroškovne analize (na primer z uporabo pristopa stroškovne učinkovitosti, kot je primerjava stroškov življenjskega ciklusa3) ali pa vrednotenje s pomočjo iskanja najboljšega razmerja med ceno in kakovostjo (torej z vrednostnim tehtanjem prednosti oziroma slabosti posameznih kvalitativnih parametrov v primerjavi s ceno in iskanjem optimalnega razmerja med obojim). Določitev posameznih meril, na podlagi katerih bo naročnik v konkretnem primeru poiskal najboljše razmerje med ceno in kakovostjo, je načeloma v rokah naročnika (ZJN-3 jih našteva zgolj primeroma). Takšna merila lahko na primer vključujejo tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, oblikovanje, dostopnost, prilagojeno vsem uporabnikom, socialne, okoljske in inovativne značilnosti ter trgovanje in z njim povezane pogoje, organiziranost, usposobljenost in izkušenost osebja, ki bo izvedlo javno naročilo (vendar le, če lahko kakovost osebja bistveno vpliva na raven izvedbe javnega naročila), poprodajne storitve, tehnično pomoč in pogoje dobave, kot so datum dobave ali dokončanja del, postopek dobave ali izvedbe in trajanje dobav ali del. Zakon določa, da je stroškovni dejavnik lahko tudi fiksna cena ali fiksni stroški, če gospodarski subjekti na njihovi podlagi med seboj konkurirajo zgolj v zvezi z merili kakovosti. Ob tem pa je vendarle treba opozoriti, da v skladu z ZJN-3 nekaterih naročil ni mogoče oddati le na podlagi cenovnega merila. Primeri javnega naročanja, za katere je v ZJN-3 izrecno predpisano, da jih ni mogoče oddati zgolj na podlagi merila cene, so storitve izdelave računalniških programov, arhitekturne in inženirske storitve ter prevajalske in svetovalne storitve (četrti odstavek 84. člena).
Kar zadeva izbiro meril in oblikovanje metode vrednotenja (ocenjevanja) ponudb, je v ZJN-3 izrecno določeno, da morajo biti merila za oddajo javnega naročila nediskriminatorna, sorazmerna in povezana s predmetom javnega naročila. Šteje se, da so merila povezana s predmetom javnega naročila, če se nanašajo na gradnje, blago ali storitve, ki jih je treba zagotoviti v skladu z javnim naročilom, in sicer v katerem koli pogledu in na kateri koli stopnji njihove življenjske dobe, vključno z dejavniki, povezanimi s posebnim postopkom proizvodnje, zagotavljanja ali trženja teh gradenj, blaga ali storitev, ali s posebnim postopkom za drugo stopnjo njihove življenjske dobe, tudi če takšni dejavniki vsebinsko niso del njih. Merila za oddajo javnega naročila tudi ne smejo biti določena tako, da je z njimi naročniku podeljena neomejena svoboda pri izbiri najugodnejše ponudbe. Navedeno pomeni, da morajo biti merila za izbiro (in z njimi povezana metoda vrednotenja ponudb) določena na način, ki omogoča objektivno primerjavo in ocenjevanje ponudb kot tudi naknadno preverjanje rezultatov ocenjevanja, ki ga je izvedel naročnik. Iz tega razloga je v zakonu izrecno določeno, da morajo merila za izbiro zagotoviti možnost učinkovite konkurence ter da jih morajo spremljati podrobni opisi, ki omogočajo učinkovito preverjanje informacij, ki jih ponudniki predložijo z namenom, da se oceni, kako njihova ponudba izpolnjuje posamezno merilo za oddajo javnega naročila. Iz istega razloga zakon določa tudi, da mora naročnik v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti relativno utež, ki jo dodeli vsakemu merilu, izbranemu za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, razen če se zadnjo določi le na podlagi cene. Navedene uteži se lahko opredelijo z določitvijo razpona z ustrezno največjo razliko. Kadar uteži ni mogoče navesti zaradi objektivnih razlogov, naročnik navede merila v padajočem zaporedju po pomembnosti.
V zvezi z merili za izbiro je v osmem odstavku 84. člena določeno še, da morajo naročniki pri merilih za izbiro ponudbe pri naročanju živil prednostno upoštevati živila, ki so v shemah kakovosti (na primer sezonsko pridelana živila na integriran način, sezonsko pridelana živila na ekološki način ipd.), živila, ki so proizvedena po nacionalnih predpisih o kakovosti živil, ter živila, ki so trajnostno pridelana in predelana in je ob tem zagotovljena višja kakovost živil z vidika večje svežine ali nižjih okoljskih obremenitev pri prevozu.
Prim. 67. člen Direktive 2014/24↩︎
Uvodna določba 89 in naslednje↩︎
O izračunu stroškov v življenjski dobi glej 85. člen ZJN-3. Izračun stroškov v življenjski dobi je sicer eden od pristopov k merjenju stroškovne učinkovitosti v primeru, ko izbira »ekonomsko najugodnejše ponudbe« temelji na primerjavi stroškovnih vidikov ponujenega predmeta naročila. Kadar naročnik uporabi pristop izračuna stroškov v življenjski dobi, je pomembno upoštevanje načela transparentnosti, zato morajo biti že v razpisnih dokumentih določeni tako podatki, ki jih morajo predložiti ponudniki, kot tudi metoda, ki jo bo naročnik uporabil za ugotavljanje stroškov v življenjski dobi na podlagi teh podatkov.↩︎