Ocenjena vrednost naročila je tisti znesek, za katerega naročnik, na podlagi izvedene analize trga, ocenjuje, da ga bo moral plačati za naročeno blago, storitve ali gradnje. Gre torej za pričakovano ceno naročila. Ocenjena vrednost dločilno vpliva na način izvedbe naročila, saj je od nje odvisno, v kakšnem obsegu mora naročnik uporabiti ZJN-3. Od nje je odvisno, ali je naročnik pri oddaji naročila sploh dolžan uporabiti ZJN-3, v katerem mediju je dolžan objavljati obvestila v zvezi z naročilom ter katere postopke in formalna ravnanja je dolžan izvesti. Višja kot je ocenjena vrednost naročila, strožji so postopki oz. več je formalnosti, ki jih mora upoštevati.
Načelno izhodišče za določanje ocenjene vrednosti je, da naročnik ne sme izbrati take metode za določitev vrednosti, ki bi mu omogočila, da se bodisi izogne uporabi ZJN-3 bodisi izbere manj formalen oz. strog postopek, kot bi ga sicer moral izvesti. Naročnikova dolžnost je, da vrednost naročila oceni realno in da pri tem upošteva vse možne vidike naročila, ki vplivajo na njegovo dejansko vrednost, ter da naročila neupravičeno ne razdeli na manjše dele. ZJN-3 naročniku izrecno prepoveduje delitev naročila, ki predstavlja določeno celoto, v več manjših naročil, da mu ne bi bilo treba uporabiti zakona. Takšno ravnanje je opredeljeno kot prekršek, pogodba, sklenjena brez izvedbe ustreznega postopka, pa je nična. Naročilo lahko naročnik razdeli na manjše enote le, kadar je razdelitev utemeljena z objektivnimi razlogi. Kdaj so objektivni razlogi podani, je odvisno od konkretnih okoliščin posameznega primera, ki jih je treba presojati upoštevajoč običajno poslovno prakso pri naročanju istovrstnih predmetov na trgu.
Čeprav naj bi 24. člen ZJN-3 določal metode za izračun ocenjene vrednosti, dejansko vsebuje le splošno pravilo nato pa še nekaj specifičnih pravil za določene primere, postopke in predmete naročanja. Splošno pravilo pri določanju ocenjene vrednosti je, da mora izračun ocenjene vrednosti javnega naročila temeljiti na celotnem plačljivem znesku (brez DDV), vključno s katero koli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil. Naročnik mora torej upoštevati znesek, ki ga bo moral plačati za celoten obseg naročila v celotnem trajanju pogodbenega razmerja, pri čemer mora upoštevati vse možne vidike naročila, ki vplivajo na njegovo vrednost. Če v dokumentaciji predvidi možnosti povečanja obsega naročila (npr. podaljšanje trajanja pogodbe, naročilo dodatnega blaga, vključitev dodatnih storitev), mora upoštevati tudi te. Prav tako mora upoštevati morebitne nagrade ali izplačila gospodarskim subjektom. Kadar naročnik določene resurse za izvedbo naročila zagotovi sam (npr. gradbeni material), mora prišteti tudi njihovo vrednost. Pri izračunu vrednosti naročila mora naročnik upoštevati vse vire, iz katerih se bo financiralo naročilo. Tudi če naročnik sam iz svojega proračuna zagotovi le del finančnih sredstev, del pa prejme iz drugih virov financiranja oz. od drugih oseb, mora pri oceni vrednosti naročila upoštevati skupno vsoto.
Ocenjena vrednost mora biti veljavna takrat, ko naročnik pošlje v objavo razpis, če objava ni predvidena, pa takrat, ko naročnik začne postopek javnega naročila (npr. z vzpostavitvijo stikov s ponudniki). Ocenjena vrednost torej ne sme temeljiti na analizah, ki ne odražajo aktualnega stanja na trgu, temveč mora biti primerljiva z aktualnimi cenami na trgu, ki veljajo za predmet javnega naročila. Čeprav ZJN-3 ne predvideva več izdaje sklepa o začetku postopka, v katerem so naročniki običajno navedli ocenjeno vrednost, naročnikom nalaga, da mora biti ocenjena vrednost razvidna iz dokumentacije o javnem naročilu. Iz dokumentacije morajo biti razvidni ne le znesek ocenjene vrednosti, temveč tudi način izračuna ter količinski in cenovni parametri, ki so bili podlaga za določitev vrednosti.
ZJN-3 v 24. členu vsebuje posamezna specifična pravila a določanje ocenjene vrednosti v različnih postopkih. Gre pravzaprav za pravila seštevanja, katerih namen je preprečiti, da bi naročniki pri izračunu ocenjene vrednosti upoštevali le posamična naročila oz. naročila za krajša časovna razdobja.
Če ima naročnik ločene organizacijske enote, mora upoštevati skupno ocenjeno vrednost naročil vseh posameznih organizacijskih enot. Ocenjena vrednost se lahko določi na ravni določene organizacijske enote le, če je ta samostojno odgovorna za svoje javno naročilo, kadar torej razpolaga z lastnim proračunom, samostojno vodi postopke javnega naročanja ter samostojno prevzema pravice in obveznosti.
Pri okvirnih sporazumih in dinamičnih nabavnih sistemih (gre za tehnike naročanja, pri katerih obseg naročanja vnaprej ni točno opredeljen) naročnik upošteva najvišjo ocenjeno vrednost vseh javnih naročil, predvidenih za celotno trajanje pogodbe. Naročnik torej ne upošteva le vrednosti ene pogodbe, ki jo bo sklenil z določenim ponudnikom ob izvajanju okvirnega sporazuma ali dinamičnega nabavnega sistema, temveč vrednosti vseh pogodb, ki jih bo sklenil z vsemi ponudniki v celotnem času trajanja sporazuma.
Partnerstvo za inovacije obsega naročilo storitev razvoja in inovacij ter naročilo nabave predmeta, ki je rezultat razvoja. Naročnik mora zato pri določanju ocenjene vrednosti upoštevati tako najvišjo ocenjeno vrednost raziskovalnih in razvojnih dejavnosti, ki potekajo na vseh stopnjah predvidenega partnerstva, kot tudi najvišjo ocenjeno vrednost produktov, razvitih in naročenih ob izteku predvidenega partnerstva.
ZJN-3 v primerih, če predmet javnega naročila dopušča in če to prispeva k večji gospodarnosti in učinkovitosti, spodbuja oddajo naročila v ločenih sklopih. Sklop je del javnega naročila, ki tvori zaključeno celoto in ga je mogoče oddati ločeno. Kadar naročnik naročilo oddaja po sklopih, mora upoštevati skupno ocenjeno vrednost vseh teh sklopov. To pomeni, da mora za oddajo vsakega izmed sklopov uporabiti tista pravila, ki veljajo za naročila, katerih vrednost je enaka seštevku vrednosti vseh sklopov. Če je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oz. višja od mejne vrednosti za uporabo zakona, mora naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa uporabiti ZJN-3. Če je skupna ocenjena vrednost vseh sklopov enaka oz. višja od mejne vrednosti za objave v Uradnem listu EU, pa mora naročnik za oddajo vsakega posameznega sklopa upoštevati določbe ZJN-3, ki veljajo za javna naročila nad evropskimi vrednostnimi pragovi. Izjema od tega pravila je določena v petem odstavku 73. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko naročnik pri naročilu blaga ali storitev, če so za to izpolnjeni pogoji, posamezne sklope v vrednosti do 80.000 evrov izloči in jih odda brez uporabe ZJN-3.
Pri izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila gradenj mora naročnik upoštevati tako stroške gradnje kot tudi stroške gradbenega materiala oz. blaga, ki je potrebno za gradnjo. Stroške gradbenega materiala oz. blaga in drugih storitev mora naročnik upoštevati tudi, če blago ali storitve zagotovi sam, kadar torej teh resursov ne zagotovi izvajalec gradnje.
Pri ponavljajočih istovrstnih naročilih blaga ali storitev, ki se jih redno oddaja v določenih časovnih obdobjih (npr. periodična naročila pisarniškega materiala, živil, storitev čiščenja, telekomunikacijskih storitev itd.), lahko naročnik ocenjeno vrednost izračuna na dva načina. Če gre za ponovitev istovrstnih naročil iz preteklega enoletnega obdobja, lahko naročnik upošteva skupno dejansko vrednost naročil iz preteklega 12-mesečnega obdobja oz. proračunskega leta, pri čemer mora upoštevati tudi morebitne spremembe količin ali vrednosti, ki bodo nastale v naslednjem obdobju. Lahko pa naročnik oceni skupno vrednost zaporednih javnih naročil, oddanih v naslednjih 12 mesecih, na podlagi zadnje izvedene posamične dobave, upoštevaje število dobav, ki bodo izvedene v prihodnjem obdobju. Če naročnik predvideva sklenitev pogodbe za več kot 12 mesecev ali če v pogodbi predvidi možnost podaljšanja, mora to seveda, v skladu s splošnim pravilom, upoštevati pri izračunu ocenjene vrednosti.
Za javno naročilo blaga s finančnim zakupom, najemom, zakupom ali nakupom blaga s pridržanim lastništvom se ocenjeno vrednost naročila, če je pogodba sklenjena za določen čas, izračuna na podlagi skupne ocenjene vrednosti za čas trajanja naročila, kot je določen v pogodbi. Če je pogodba sklenjena za nedoločen čas ali če časovnega obdobja ni mogoče določiti, se ocenjeno vrednost določi tako, da se mesečno vrednost pomnoži z 48.
Za določena naročila storitev se ocenjene vrednosti določi na naslednje načine: pri zavarovalniških storitvah mora naročnik upoštevati višino premije in druge oblike plačil, pri bančnih in drugih finančnih storitvah mora upoštevati honorarje, plačljive provizije, obresti in druge oblike plačil, pri idejnih načrtih (gre za projektne natečaje) pa honorarje, plačljive provizije in druge oblike plačil. Za projektne natečaje so posebna pravila o določitvi ocenjene vrednosti določena tudi v 100. členu ZJN-3.
Kadar gre za javno naročilo storitev, pri katerem skupna cena ni navedena, se, če je pogodba sklenjena za določen čas, upošteva skupno vrednost naročila za celotno trajanje naročila. Če časovno obdobje ni določeno ali če je daljše od 48 mesecev, se ocenjeno vrednost izračuna tako, da se mesečno vrednost pomnoži z 48.
