• za katerega ne obstajajo razlogi za izključitev[2] in
• ki izpolnjuje pogoje za sodelovanje[3],
• njegova ponudba ustreza potrebam in zahtevam naročnika, določenim v tehničnih specifikacijah in v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila[4],
• je prispela pravočasno[5],
• pri njej ni dokazano nedovoljeno dogovarjanje ali korupcija,
• naročnik je ni ocenil za neobičajno nizko[6] in
• cena ne presega zagotovljenih sredstev naročnika[7].

Povedano enostavneje, v fazi pregleda in vrednotenja ponudb mora naročnik ugotoviti, ali ponudba, ki jo želi izbrati, izpolnjuje vse njegove razpisne zahteve in ali je ponudnik na način, kot je bilo določeno v razpisu, dokazal, da so te zahteve izpolnjene. Ne gre spregledati, da naročnik pri vsakem javnem naročilu jasno in v naprej določi razloge za izključitev, pogoje za sodelovanje in druge zahteve, pri tem pa že v razpisu pove, kaj (katera dokazila) oziroma kateri dokument mora ponudnik priložiti, da bo izkazal izpolnjevanje naročnikovih zahtev. To je pomembno in je odraz načela transparentnosti, saj naročnik v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb od ponudnikov ne sme zahtevati nekaj drugega ali več, kot izhaja iz njegove razpisne dokumentacije. Tudi Sodišče Evropske unije je že večkrat zapisalo, da mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil (ta stroga obveznost je del načela enakega obravnavanja ponudnikov in iz njega izhajajoče obveznosti po preglednosti, ki ju morajo naročniki spoštovati)[8].

Včasih se zgodi, da razpisna dokumentacija ni bila dovolj jasna in se to dejstvo, objektivno gledano ugotovi šele v fazi pregleda in ocenjevanja ponudb, ko je iz prispelih ponudb ugotovimo, da so ponudniki določeno zahtevo razlagali različno. Gre za primere, ko neka zahteva naročnika v razpisni dokumentaciji ni bila dovolj jasno zapisana in ne omogoča enoznačne razlage oziroma je neko določilo iz razpisa sama s seboj v nasprotju, saj ne daje jasnega odgovora, kako ga je treba razumeti. V tem primeru mora naročnik pri presoji dopustnosti ponudbe upoštevati pravilo, da nejasna razpisna dokumentacije v nobenem primeru ne sme iti v škodo ponudniku, ki si takšno določbo razpisne dokumentacije razloži na način, ki je ravno tako mogoč[9].

Seveda je situacija drugačna, če lahko ponudnik že v fazi pred rokom za oddajo ponudb, ko je razpis objavljen na Portalu JN, ugotovi, da razpisna dokumentacija ni dovolj jasna, da so mogoče različne razlage oziroma da si naročnik pri posameznih zahtevah prihaja sam s seboj v nasprotje. V tem delu pa je dolžnost ponudnika, da naročnika preko portala JN opozori in zahteva pojasnilo. To je pomembno iz razloga, ker razpisna dokumentacija s potekom roka za oddajo ponudb postane aksiom[10] in vanjo ni več mogoče posegati. Če ponudnik v tem primeru ne zahteva pojasnila oziroma spremembe razpisa, gre to v njegovo škodo, saj je glede tega po poteku roka za oddajo ponudb  prekludiran. Četrti odstavek 61. člena ZJN-3 nalaga naročniku, da,  če preko Portala JN pravočasno prejme zahtevo za pojasnilo, spremembo ali dopolnitev razpisne dokumentacije v skladu s četrtim odstavkom 61. člena ZJN-3, mora vsem gospodarskim subjektom, ki sodelujejo v postopku javnega naročanja, najpozneje šest dni pred iztekom roka za oddajo ponudb zagotoviti dodatne informacije v zvezi s specifikacijami in vse dodatne dokumente.

Kot je Državna revizijska komisija že večkrat pojasnila, mora naročnik, skladno z načelom transparentnosti javnega naročanja, pogoje za sodelovanje, merila za oddajo javnega naročila ter druge zahteve v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določiti na jasen, natančen in nedvoumen način oziroma tako, da vsi povprečno usposobljeni in običajno skrbni ponudniki natančno razumejo njihov pomen in jih lahko enako razlagajo ter da lahko naročnik pri pregledu in ocenjevanju ponudb dejansko preveri, ali so ponudbe izpolnjevale zahteve, ki veljajo za zadevno naročilo (prim. tudi npr. sodbo Sodišča EU, C-223/16, Casertana Costruzioni, ECLI:EU:C:2017:685, točka 34). Namen zahteve po vnaprejšnji jasni, natančni in nedvoumni določitvi zahtev v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila je preprečiti naročnikovo subjektivno oziroma arbitrarno ocenjevanje in vrednotenje ponudb ter zagotoviti, da se ponudniki že vnaprej seznanijo z okoliščinami, ki bodo vplivale na oddajo javnega naročila, saj lahko ponudniki le na ta način pripravijo ne samo dopustno ponudbo, temveč tudi konkurenčno ponudbo, ki jo bo mogoče primerjati s ponudbami drugih ponudnikov. Naročnik z jasnimi, natančnimi in nedvoumni informacijami zagotovi, da ni razlikovanja med ponudniki (prvi odstavek 7. člena ZJN-3), saj imajo ponudniki na ta način enaka izhodišča za pripravo ponudb in oblikovanje ponudbene cene (kar omogoča zagotovitev konkurence – 5. člen ZJN-3).[11]

[1] Zakon o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/15, Uradni list Evropske unije, št. 307/15, 307/15, 337/17, 337/17, Uradni list RS, št. 14/18, 69/19 – skl. US, Uradni list Evropske unije, št. 279/19, 279/19, Uradni list RS, št. 49/20 – ZIUZEOP, 80/20 – ZIUOOPE, 152/20 – ZZUOOP, 175/20 – ZIUOPDVE, 15/21 – ZDUOP, 112/21 – ZNUPZ, 206/21 – ZDUPŠOP, 121/21, 10/22, 74/22 – odl. US, 100/22 – ZNUZSZS)

[2] Izključitveni razlogi so določeni v 75. členu ZJN-3 in jih je mogoče razdeliti na obligatorne in fakultativne. Obligatorni izključitveni razlogi so določeni v prvem, drugem in četrtem odstavku 75. člena ZJN-3, fakultativni razlogi za izločitev pa so določeni v šestem odstavku 75. člena ZJN-3. Naročnik lahko fakultativne izključitvene razloge vključi v razpisno dokumentacijo po lastni presoji (upoštevajoč predmet in zahtevnost javnega naročila)- v tem primeru mora ravnati v skladu s pravili, ki jih določi v razpisni dokumentaciji. V primeru, če naročnik fakultativnih izključitvenih razlogov ne določi v razpisni dokumentaciji, praviloma nima podlage za izključitev ponudnika, razen v primerih iz č), d), g) in h) alineje šestega odstavka 75. člena ZJN-3. Navedeno pomeni, da tudi v primeru obstoja prej navedenih razlogov, naročnik lahko izključi ponudnika, čeprav te možnosti ni izrecno predvidel v razpisni dokumentaciji, saj gre (v primerih iz č), d), g) in h) alineje šestega odstavka 75. člena ZJN-) za odločitev, ki jo ZJN-3 prepušča njegovi presoji. (Glej sklep DKOM: 018-049/2020-7)

[3] Pogoji za sodelovanje se določeni v 76. členu ZJN-3. Gre za ekonomsko, tehnične, kadrovske in finančne pogoje, ki jih zakon našteva, naročnik pa se odloči, katere od teh bo vključil v razpis in katere ne. Pogoji, ki jih naročnik vključi, morajo biti v povezavi in sorazmerni predmetnemu javnemu naročilu. Vendar, ni dovolj, da naročnik v razpisu naveden pogoje za sodelovanje, pri vsakem pogoju mora tako kot pri razlogih za izključitev določiti, katero dokazilo mora ponudnik predložiti, da bo izkazal izpolnjevanje naročnikove zahtev. Dokazila, med katerimi naročnik lahko izbira s določena v 77. in 78. členu ZJN-3. Ponudnik, ki želi v dokaz izpolnjevanja pogoja predložiti drugo dokazilo, kot je bilo predvideno v razpisni dokumentaciji, mora prej, preko portala JN naročnika vprašati, ali bo štel takšno dokazilo za dopustno. To je smiselno iz razloga, ker lahko naročnik sicer ponudbo zavrne z obrazložitvijo, da ponudnik na način, kot je bilo zahtevani v razpisu, ne izpolnjuje naročnikovih zahtev.

[4] Naročnik v razpisu v skladu z 68. členom ZJN-3 v tehničnih specifikacijah opiše predmet javnega naročila  na način, da le ta v celoti ustreza uporabi, za katerega ga potrebuje in iz katerega izhajajo pričakovanja naročnika glede namena, ki ga želi doseči z izvedbo javnega naročila. V skladu z devetim odstavkom 68. člena ZJN-3 mora ponudnik v svoji ponudbi z vsemi ustreznimi sredstvi in na način, ki je določen v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila, dokazati, da blago izpolnjuje zahteve glede delovanja ali funkcionalnosti, ki jih določi naročnik.

Državna revizijska komisija je že večkrat zapisala (npr. v odločitvi v zadevah št. 018-079/2018, 018-196/2019, 018-034/2021), da je ponudnik tisti, ki je zainteresiran za pridobitev javnega naročila, in je hkrati tudi tisti, ki mu je naloženo breme priprave dopustne ponudbe, tj. ponudbe, ki mora biti (med drugim) skladna tudi z vnaprej opredeljenimi zahtevami naročnika. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbe se od ponudnika pričakuje še posebej v delu, v katerem predstavlja predmet, kot enega njenih najpomembnejših elementov. Kot prehodno opisano, je namreč ponudnikom, v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 (razen izjemoma, tj. pod pogoji, določenimi z ZJN-3), izrecno prepovedano dopolnjevanje ali popravljanje tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila. Navedena določba, ki onemogoča posege v predmet ponudbe po poteku roka za prejem ponudb in s tem predstavlja izjemo od načeloma dopustnega dopolnjevanja, popravljanja ter pojasnjevanja ponudb, urejenega v petem odstavku 89. člena ZJN-3, kaže na posebno težo, ki jo zakon pripisuje ponujenemu predmetu ponudbe. Ponudniki morajo biti zato še posebej pozorni, da ponudijo takšen predmet, kot ga je zahteval naročnik, oz. so dolžni pri pripravi ponudbe v tem delu ravnati s še posebno skrbnostjo.

Skladno s prvim odstavkom 93. člena ZJN-3 lahko naročnik določi še posebne pogoje v zvezi z izvedbo javnega naročila, ki jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila, če so ti pogoji povezani s predmetom javnega naročila in navedeni v povabilu k sodelovanju ali razpisni dokumentaciji. Torej, tudi drugi izvedbeni pogoji morajo biti torej (kot vsaka druga naročnikova zahteva) nediskriminatorni, sorazmerni in povezani s predmetom javnega naročila, določeni pa morajo biti na jasen in nedvoumen način, da se lahko ponudniki seznanijo s tem, kakšne obveznosti bodo morali izpolniti v fazi izvedbe naročila (npr. določila glede pogodbene kazni …).Glej odločitev DKOM št. 018-007/2022-3.

[5] Izpolnjevanje zahteve se presoja upoštevajoč določilo iz razpisa, v katerem je naročnik določil, da je ponudbe treba predložiti do …. (npr. 10. 5. 2022 do 10. ure). Zamuda roka pomeni, da ponudba ni dopustna.

[6] Novela ZJN-3B naročniku dopušča, da neobičajno nizko ponudbo izloči, če meni, da predložena dokazila ne pojasnijo nizke ravni predlagane cene ali stroškov. Naročnik ima torej po noveli zakona pravico, da se odloči, ali je ponudba zanj neobičajno nizka ali ne. Pri tem pa zakon od naročnika še vedno zahteva (v tem delu pa naročnik nima diskrecijske pravice), da izloči neobičajno nizko ponudbo, če je ta takšna zaradi nespoštovanja delovne, okolje ali socialne zakonodaje.

[7] DKOM št. 018-144/2019-6: Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno s katerokoli opcijo in morebitnimi podaljšanji naročil, kakor je izrecno navedeno v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. Na podlagi prvega odstavka 66. člena ZJN-3 lahko naročnik po izračunu ocenjene vrednosti javnega naročila začne postopek oddaje javnega naročila, pri čemer mora biti v skladu s petim odstavkom 24. člena ZJN-3 način izračuna ocenjene vrednosti razviden iz dokumentacije o javnem naročilu, ki jo vodi naročnik. Na temelju navedenega gre torej ocenjeno vrednost javnega naročila opredeliti kot vrednost, ki jo naročnik določi ob upoštevanju pravil javnega naročanja, od nje pa so odvisna nadaljnja ravnanja naročnika v postopku oddaje javnega naročila (pravilna izbira postopka, dolžnost objave javnega naročila ipd.). Zagotovljena sredstva na drugi strani predstavljajo znesek, ki ga ima naročnik zagotovljenega (predvidenega oziroma pripravljenega) za plačilo obveznosti iz pogodbe o izvedbi javnega naročila. ZJN-3 ne vsebuje določb, ki bi urejale načrtovanje in razporejanje zagotovljenih sredstev naročnika, ravno tudi ne vsebuje določb, ki bi naročniku nalagale obveznost objave teh sredstev. Za presojo dopustnosti neke ponudbe je torej nerelevantno, kakšna je v njej vsebovana ponudbena cena v razmerju do ocenjene vrednosti javnega naročila, pač pa je relevantno zgolj, ali ponudbena cena presega naročnikova zagotovljena sredstva.

[8] DKOM odločitev št. 018-098/2017-5

[9] DKOM odločitev št: 018-126/2020-5

[10] DKOM odločitev št: 018-088/2017-6

[11] DKOM odločitev št: 018-074/2020-4

Dodaj članek med moje vsebine