Naročnik mora izvajati javno naročanje na pregleden način (načelo transparentnosti javnega naročanja, 6. člen ZJN-3) in gospodarske subjekte pri tem obravnavati na enak način (načelo enakopravne obravnave ponudnikov, 7. člen ZJN-3). Namen načela iz 7. člena ZJN-3 je razvoj zdrave in učinkovite konkurence med podjetji, ki sodelujejo v postopku oddaje javnega naročila, zahteva pa, da imajo vsi ponudniki pri postavljanju pogojev svojih ponudb enake možnosti, in torej zahteva, da za vse konkurente veljajo enaki pogoji (gl. v tem smislu sodbi Sodišča Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C-496/99 P z dne 29. 4. 2004, ECLI:EU:C:2004:236, točka 110, in Cartiera dell’Adda, C-42/13 z dne 6. 11. 2014, ECLI:EU:C:2014:2345, točka 44). Namen obvezne preglednosti (6. člen ZJN-3), ki dopolnjuje načelo iz 7. člena ZJN-3, je preprečiti tveganje za dajanje prednosti nekaterim ponudnikom in samovoljo naročnika glede njih oziroma nekaterih ponudb (gl. v tem smislu sodbi Sodišča Komisija proti CAS Succhi di Frutta, ECLI:EU:C:2004:236, točka 111, in Cartiera dell’Adda, EU:C:2014:2345, točka 44). Nasprotje interesov vsebuje tveganje, da se naročnik odloča glede na okoliščine, ki z zadevnim naročilom niso povezane, in da se samo zato daje prednost posameznemu ponudniku (sodba Sodišča eVigilo Ltd proti Priešgaisrines apsaugos ir gelbėjimo departamentas prie Vidaus reikalu ministerijos, C-538/13 z dne 12. 3. 2015, ECLI:EU:C:2015:166, točka 35), kar bi lahko pomenilo kršitev 6. in 7. člena ZJN-3. Zato 91. člen ZJN-3 določa obvezna ravnanja pri naročniku (prvi, drugi, tretji, četrti in peti odstavek 91. člena ZJN-3), da se učinkovito preprečuje, odkriva in odpravlja nasprotja interesov pri izvajanju javnega naročanja, nalaga pa tudi obveznost izbranemu ponudniku (šesti odstavek 91. člena ZJN-3), ki mora v osmih dneh od prejema naročnikovega poziva posredovati podatke o ustanoviteljih, družbenikih, delničarjih, komanditistih ali drugih lastnikih in podatke o lastniških deležih teh oseb ter podatke o gospodarskih subjektih, za katere se po Zakonu o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 42/2006 s sprem.; v nadaljevanju: ZGD-1) šteje, da so z njim povezane družbe (gl. 527. člen ZGD-1). Namen 91. člena ZJN-3 je tako odprava korupcijskih tveganj pri javnem naročanju oziroma njihova omejitev (zakonodajno gradivo, EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 140).

Tako mora vodja postopka javnega naročanja pisno obvestiti vse osebe, ki so sodelovale pri pripravi dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila ali njenih delov ali na kateri koli stopnji odločale v postopku javnega naročanja, o izbiri ponudnika (drugi odstavek 91. člena ZJN-3). Zakonski zahtevi bo zadoščeno tudi v primeru obveščanja z elektronskimi sredstvi, npr. po elektronski pošti (14. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3; prim. zakonodajno gradivo, EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7.2015, str. 140). Kadar je katera koli oseba iz drugega odstavka 91. člena ZJN-3 neposredno ali posredno povezana z izbranim ponudnikom, mora o tem takoj, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti predstojnika, ki mora zagotoviti, da se naloge opravi zakonito in nepristransko (tretji odstavek 91. člena ZJN-3). Če pa je v takem položaju naročnikov zakoniti zastopnik, mora o tem takoj, vendar najkasneje pred oddajo javnega naročila, pisno obvestiti nadzorni organ naročnika, ta pa mora zagotoviti, da se naloge opravi zakonito in nepristransko (peti odstavek 91. člena ZJN-3). Pojem sodelovanja iz drugega in tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 je treba razumeti tudi v smislu svetovanja, povezanim s tem ponudnikom (zakonodajno gradivo, EVA: 2015-3130-0001, št. 00714-8/2015/28 z dne 23. 7. 2015, str. 140), v položaju iz drugega in tretjega odstavka 91. člena ZJN-3 pa se bodo znašli tudi naročnikovi strokovnjaki, ki so ocenjevali ponudbe (prim. sodbo Sodišča eVigilo Ltd proti Priešgaisrinės apsaugos ir gelbėjimo departamentas prie Vidaus reikalų ministerijos, ECLI:EU:C:2015:166, točki 31 in 44; gl. tudi sodbo Sodišča prve stopnje AFCon Management Consultants, Patrick Mc Mullin in Seamus O’Grady proti Komisiji Evropskih skupnosti, T-160/03 z dne 17. 3. 2005, ECLI:EU:T:2005:107).