Iz prakse Sodišča EU, 63. člena Direktive 2014/24 in 81. člena ZJN-3 je razvidno, da se lahko ponudnik sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov ne glede na to, v kakšnih pravnih ali poslovnih povezavah je z njimi. Pravila javnega naročanja od ponudnika zahtevajo le, da mora v primeru uporabe zmogljivosti drugih subjektov naročniku dokazati, da bo imel potrebna sredstva dejansko na voljo ob izvedbi naročila.
Iz pravila, da se lahko ponudnik sklicuje na zmogljivosti drugih subjektov ne glede na vrsto pravnega oziroma poslovnega razmerja, ki obstaja med njim in drugim subjektom, izhaja, da lahko ponudnik sam izbira, kakšne vrste pravnih razmerij, ki mu bodo omogočala razpolaganje s potrebnimi sredstvi, bo vzpostavil z drugimi subjekti. To bodo lahko kapitalske oziroma lastniške povezave, ustanovitev skupnih pravnih oseb ali (v praksi najpogosteje) sklenitev pogodbe o poslovnem sodelovanju. Ob tem je treba opozoriti, da ni nujno, da ima ponudnik s subjektom, na katerega zmogljivosti se sklicuje, posebno pravno razmerje vzpostavljeno že pred oddajo ponudbe Kot izhaja iz sodbe Sodišča EU št. C-234/14 »Ostas celtnieks« SIA, naročnik ponudniku ne sme naložiti, da s subjektom, na katerega zmogljivosti se sklicuje, že pred oddajo naročila sklene pogodbo o sodelovanju ali ustanovi družbo z neomejeno odgovornostjo. Ponudnik lahko prosto izbere tako pravno naravo vezi, ki jih namerava vzpostaviti s subjektom, na katerega sposobnost se sklicuje, kot tudi način dokazovanja obstoja teh vezi. Bistveno je le, da lahko naročniku v ponudbi dokaže, da bo imel zmogljivosti drugega subjekta, ki jih bo uporabil pri izvedbi naročila, dejansko na voljo ob izvedbi naročila. Predložitev zagotovil o zavezah drugih subjektov, da bodo ponudniku dali na voljo potrebna sredstva za izvedbo naročila, je v prvem odstavku 81. člena ZJN-3 navedena le kot ena izmed možnosti dokazovanja pravice do uporabe zmogljivosti, ki jih ponudnik potrebuje za izvedbo naročila. To izhaja tudi iz drugega odstavka 77. člena ZJN-3, ki določa, da lahko ponudnik v primeru uporabe zmogljivosti drugih subjektov uporabi vsa ustrezna sredstva za dokaz naročniku, da bo imel na voljo potrebna sredstva za izvedbo javnega naročila.
Tako kot so lahko različne pravne povezave med ponudnikom in drugim subjektom, je lahko različna tudi narava sodelovanja oziroma intenziteta udeležbe drugega subjekta v ponudbi. Najprej je možna situacija, ko drugi subjekt ni neposredno udeležen pri sami izvedbi naročila, temveč ponudniku (v okviru poslovnega oziroma pogodbenega sodelovanja) le posodi določeno opremo, tehnična sredstva, mehanizacijo itd. Možna pa je tudi situacija, ko drugi subjekt z zmogljivostmi, s katerimi razpolaga in na katere se sklicuje ponudnik, neposredno sam izvede del predmeta javnega naročila. V tem primeru govorimo o subjektu, ki izpolnjuje definicijo podizvajalca, saj gre za gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik sklenil pogodbo o izvedbi javnega naročila, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (prim. prvi odstavek 94. člena ZJN-3).[^1] Kot tretjo možno modaliteto sodelovanja drugega subjekta v ponudbi pa si je mogoče zamisliti tudi primer, ko drugi subjekt sicer neposredno ne sodeluje pri izvedbi dela naročila, temveč ponudniku le zagotavlja podporo, mu svetuje, daje na razpolago know-how ali pravice intelektualne lastnine, izobražuje osebje ponudnika, nadzira kakovost njihovega dela, zagotavlja tehnično dokumentacijo itd.[^2] Uporaba zmogljivosti drugih subjektov je torej splošni pojem, ki obsega tako različne pravne oziroma poslovne povezave med ponudnikom in drugim subjektom kot tudi različne načine sodelovanja drugega subjekta v ponudbi.