Ponudnik ni zavezan izvesti predmeta javnega naročila sam, temveč se lahko opre na podizvajalce (prva poved iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3; gl. tudi alinejo osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Za namen ZJN-3 je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik po ZJN-3 sklenil »pogodbo o izvedbi javnega naročila« ali okvirni sporazum, dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (druga poved iz 94. člena ZJN-3). Za namen ZJN-3 se pojem podizvajalca ne omejuje na izvajalca storitev in gradenj, ki sta po terminologiji Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 83/2001 s sprem.; v nadaljevanju: OZ) »sodelavca« (630. in 631. člen OZ)1, temveč se razširi tudi na gospodarski subjekt, ki je dobavitelj blaga. Podizvajalci so glede na ZJN-3 le tisti sodelavci, ki izvajajo dela, ki so neposredno povezana s konkretnim javnim naročilom, neposredna vez s predmetom javnega naročila in s tem s »pogodbo o izvedbi javnega naročila« pa je izkazana takrat, kadar oseba (podizvajalec) dobavlja blago ali izvaja storitev, ki so namenjene izključno izvedbi konkretnega javnega naročila (po analogiji prim. Višje sodišče v Ljubljani, VSL sodba in sklep I Cp 2213/2014 z dne 12. 11. 2014, ECLI:SI:VSLJ:2014:I.CP.2213.2014, točka 9; prim. tudi odločitvi Državne revizijske komisije v zadevah št. 018- 205/2008 in 018-192/2011).
Ponudnik, ki bo izvajal javno naročilo gradenj ali storitev s podizvajalci, mora v ponudbi navesti določene podatke (1. nazivi podizvajalcev in vsak del javnega naročila, ki ga namerava oddati v podizvajanje, ter 2. kontaktni podatki in podatki o zakonitih zastopnikih predlaganih podizvajalcev), vanjo pa predložiti tudi določene priloge (1. izpolnjene enotne evropske dokumente v zvezi z oddajo javnega naročila – ESPD in 2. zahteva podizvajalca za neposredno plačilo) (drugi odstavek 94. člena ZJN-3). Glavni izvajalec mora med izvajanjem javnega naročila gradenj ali storitev naročniku sporočiti morebitne spremembe vsebin iz drugega odstavka 94. člena ZJN-3, sporočiti pa mu mora tudi večino podatkov in poslati vse priloge iz drugega odstavka 94. člena ZJN-3, če vključi nove podizvajalce (tretji odstavek 94. člena ZJN-3).
Naročnik ima v določenih primerih dolžnost zavrniti predlagane podizvajalce, v nekaterih primerih pa možnost (četrti odstavek 94. člena ZJN-3).
Neposredno plačevanje podizvajalcev za naročnika ni več obvezno, kot je to bilo določeno v (osmem odstavku 71. člena) ZJN-2 in (osmem odstavku 74. člena) ZJNVETPS, lahko pa postane obvezno, če podizvajalec zahteva neposredno plačilo na način, določen v drugem in tretjem odstavku 94. člena ZJN-3 (peti odstavek 94. člena ZJN-3). Kar pomeni, da mora naročnik prejeti določene podatke in priloge.
Če podizvajalec zahteva neposredno plačilo, mora glavni izvajalec pooblastiti naročnika za neposredno plačevanje podizvajalcu, podizvajalci morajo soglašati, da jim naročnik poravnava obveznosti glavnega izvajalca, glavni izvajalec pa mora računu ali situaciji predložiti predhodno potrjena račun ali situacijo podizvajalca (peti odstavek 94. člena ZJN-3). Če pa podizvajalec ne zahteva neposrednega plačila, mora naročnik zahtevati od glavnega izvajalca, da mu najpozneje v 60 dneh od plačila končnega računa oziroma situacije pošlje svojo pisno izjavo in pisno izjavo podizvajalca, da je podizvajalec prejel plačilo, do katerega je bil upravičen iz javnega naročila (šesti odstavek 94. člena ZJN-3).
Ravnanje glavnega izvajalca, ki ni skladno z drugim ter s tretjim, četrtim, petim in šestim odstavkom 94. člena ZJN-3, je razlog, zaradi katerega naročnik poda Državni revizijski komisiji predlog za uvedbo postopka o prekršku za prekršek iz 2. točke prvega odstavka 112. člena ZJN-3. Za ta prekršek je poleg globe predpisan tudi obligatorni (obvezni) izrek stranske sankcije izločitve iz postopkov javnega naročanja (šesti odstavek 112. člena ZJN-3).
Drugi, tretji, četrti, peti, šesti in sedmi odstavek 94. člena ZJN-3 neposredno veljajo le za javna naročila gradenj in storitev, naročnik pa lahko v dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila določi, da te obveznosti veljajo tudi za javna naročila blaga in za podizvajalce podizvajalcev glavnega izvajalca ali nadaljnje podizvajalce v podizvajalski verigi. V takem primeru se 94. člen ZJN-3 uporabi smiselno (osmi odstavek 94. člena ZJN-3). Vendar v osmem odstavku 94. člena ZJN-3 ni specificirano, v katerem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3) mora naročnik določiti veljavnost obveznosti iz 94. člena ZJN-3. Izhajajoč iz namena te možnosti je mogoče šteti, da to mora biti v tistem dokumentu v zvezi z oddajo javnega naročila (9. točka prvega odstavka 2. člena ZJN-3), ki bi tistim subjektom, ki bi jih ta možnost zadevala, omogočilo učinkovito seznanitev z njo.
Gradbena pogodba je po OZ podjemna pogodba, ki ima določene specifike (gl. prvi odstavek 649. člena OZ).↩︎