Košarica

Novo za naročnike paketa OPTIMUM: e-obveščanje Preizkusite zdaj >>

[email protected] | 02 250 18 00

Postopek s pogajanji brez predhodne objave

V dopolnjenem 46. členu ZJN-3 je z novelo dodatno poudarjena začasnost uporabe postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti (tč. č) prvega odstavka 46. člena). Uporaba navedene pravne podlage, ki je sicer namenjena izključno nujnim in takojšnjim nabavam ob izrednih dogodkih, je dopustna izključno in samo za zapolnitev časovne vrzeli med nastopom izrednega dogodka, ki narekuje potrebo po izpolnitvi nujnih potreb, in trenutkom, ko je predmet naročila (spet) mogoče nabaviti po katerem od rednih postopkov za oddajo javnih naročil, vključno s pospešenimi postopki. Skladno z novelo je takšen, reden postopek treba sprožiti najkasneje v roku 30 dni (blago, storitve) oz. 90 dni (gradnje), šteto od pravnomočnosti odločitve o oddaji naročila (odločitev bo praviloma pravnomočna z dnem poteka obdobja mirovanja, šteto od dne objave prostovoljnega obvestila za predhodno transparentnost[1]). Navedeno seveda velja le za primere morebitnih sukcesivnih ali celo trajnih naročil, saj v primeru enkratnega naročila objektivno ni (več) potrebe po nadaljnjih nabavah.

Razen v prej opisanem primeru vodenja postopka s pogajanji brez predhodne objave iz razloga skrajne nujnosti, novela pri vseh drugih pravnih podlagah, ki dopuščajo oddajo javnega naročila s sklenitvijo neposredne pogodbe, uvaja tudi obvezno predhodno obveščanje nadzornih organov (Državne revizijske komisije, Računskega sodišča RS, Javne agencije RS za varstvo konkurence in Komisije za preprečevanje korupcije) o nameravani uporabi te vrste postopka. S tem novela nadzornim organom omogoča, da se vsakokrat sproti seznanijo z uvedbo postopka s pogajanji brez predhodne objave in po potrebi ustrezno ukrepajo v primeru morebiti zaznanih kršitev. Naročnikom seveda ni treba čakati na morebiten odziv katerega od teh organov. Namen pošiljanja obvestila je le v tem, da se nadzornim organom, ki so v okviru svojih pristojnosti zadolženi za nadzor nad zakonitostjo postopanja javnih naročnikov ob oddaji javnih naroči, omogoči nadzor nad izvajanjem postopkov oddaje javnih naročil na podlagi postopka s pogajanji brez predhodne objave in sprejem morebitnih ukrepov iz njihove pristojnosti. V izogib proceduralnim zapletom pri morebitni vložitvi zahteve za pravno varstvo (zahtevka za revizijo) pa je pri tem v noveli izrecno poudarjeno, da prejem obvestila o nameravani izvedbi postopka s strani nadzornega organa ne vpliva na tek rokov, kot jih zagovornikom javnega interesa določa zakon, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja.