ZJN-3 predvideva različne možne zaključke postopka oddaje javnega naročila. Ker je namen postopka oddaje javnega naročila sklenitev pogodbe o izvedbi naročila, se postopek praviloma zaključi z izbiro najugodnejšega ponudnika. V določenih primerih pa naročnik iz najrazličnejših razlogov postopka oddaje javnega naročila ne more oz (iz povsem subjektivnih razlogov) ne želi zaključiti z izbiro najugodnejšega ponudnika. […]
Category:Postopki v praksi
S 1. 1. 2024 veljajo nove mejne vrednosti za objave javnih naročil v Uradnem listu EU, saj je Evropska komisija sprejela nove delegirane uredbe[1], s katerimi spreminja mejne vrednosti, od katerih dalje morajo naročniki obvestila v zvezi z javnimi naročili objaviti v Uradnem listu Evropske unije. Vse uredbe, ki so neposredno uporabljive ter za naročnike […]
V praksi se postavlja vprašanje, kdaj in pod katerimi pogoji lahko naročnik izvede konkurenčni postopek s pogajanji po b. točki prvega odstavka 44. člena ZJN-3 in katere od ponudnikov je naročnik dolžan povabiti k pogajanjem, da se razbremeni dolžnosti objave obvestila o javnem naročilu.[1] Pri tem pa se večkrat spregleda, da zakon niti ne določa […]
Oddaja javnih naročil za dobavo blaga, storitev ali gradenj v zvezi s sanacijo škode in odpravo posledic poplav
V povezavi z nedavno vremensko ujmo, ki je prizadejala Republiko Slovenijo, je ministrica za javno upravo izdala dokument Tolmačenje javnonaročniške zakonodaje – javno naročanje v zvezi z naravnimi nesrečami in odpravo škode (dokument štev. 430-3/2023/20 z dne 07. 08. 2023 – v nadaljevanju Tolmačenje). V njem ministrica pojasnjuje, da se za nekatera nujna naročila Zakon […]
Opcije
(oblikovalna upravičenja) so pravila iz razpisne dokumentacije oz. vzorca pogodbe (pogodbena določila), ki naročniku dajejo pravico (ne pa tudi obveznost), da pod vnaprej dogovorjenimi pogoji s svojo enostransko izjavo volje povzroči določene pravne posledice. Enako kot revizijske klavzule lahko tudi opcije zajamejo razne vidike javnega naročila (izvedbene pogoje in/ali ceno). Primer pogodbenega določila, ki […]
Revizijske klavzule
so pravila iz razpisne dokumentacije oz. vzorca pogodbe (pogodbene klavzule), ki predvidevajo možnost spremembe pogodbe o izvedbi javnega naročila. Revizijske klavzule lahko zajamejo različne vidike javnega naročila (izvedbene pogoje in/ali ceno). Klavzule, ki se nanašajo na spremembo cen lahko vključujejo različne indekse (odvisno od narave blaga ali storitev, ki so predmet naročila), kot […]
Prepoved spremembe »splošne narave« pogodbe ali okvirnega sporazuma
V skladu s pravili iz 1. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3 spremembe pogodbe (klavzule oz. opcije) v nobenem primeru ne smejo spremeniti splošne narave pogodbe ali okvirnega sporazuma. Izraz »splošna narava« pogodbe ali okvirnega sporazuma se nanaša na bistvene značilnosti in glavni namen javnega naročila, kot je opredeljen v prvotnem postopku javnega naročanja. Vključuje […]
Pogodbena določila, ki vsebujejo revizijske klavzule ali opcije
ZJN-3 zahteva, da morajo pogodbena določila, ki vsebujejo revizijske klavzule oz. opcije jasno, natančno in nedvoumno »navajati obseg in naravo možnih sprememb ter pogoje, pod katerimi se lahko uporabljajo«. V nadaljevanju sta opisana dva primera, kako je mogoče takšna pogodbena določila uporabiti v praksi: Možnost spremembe cen: Včasih se med trajanjem pogodbe spremenijo tržni pogoji […]
Spremembe pogodbe v praksi: 1. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3
ZJN-3 v 1. točki prvega odstavka 95. člena določa, da se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja »če je sprememba, ne glede na njeno denarno vrednost, predvidena v prvotni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila v jasnih, natančnih in nedvoumnih določbah o reviziji, ki lahko […]
5. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3: nebistvene spremembe
Zadnji primer, ki ga obravnavamo v okviru serije prispevkov o spremembi pogodbe o izvedbi javnega naročila, je urejen v 5. točki prvega odstavka 95. člena ZJN-3, kjer je določeno, da se lahko pogodba o izvedbi javnega naročila in okvirni sporazum spremenita brez novega postopka javnega naročanja (tudi) v primeru, »če sprememba ne glede na njeno […]
4. točka prvega odstavka 95. člena ZJN-3: sprememba izvajalca javnega naročila
Spremembo izvajalca javnega naročila med izvajanjem naročila je načeloma treba obravnavati kot bistveno spremembo pogodbe o izvedbi javnega naročila,[1] zato praviloma ni dopustna, ampak zahteva izvedbo novega postopka za oddajo zadevnega javnega naročila. V uvodni izjavi (110) Direktive 2014/24/EU, po kateri so povzeta pravila iz 4. točke prvega odstavka 95. člena ZJN-3, je jasno zapisano, […]
Prekrški naročnikov v zvezi z evidenčnimi javnimi naročili
Nemalokrat se zgodi, da naročnik določi vrednosti javnega naročila na način, da se zaradi nižje ocenjene vrednosti izogne uporabi tega zakona[1] in javno naročilo odda kot evidenčno javno naročilo, da naročnik ne sporoči statističnih podatkov ali sporoči napačne statistične podatke o oddanih javnih naročilih (106. člen)[2] ali pa odda naročilo brez izvedbe ustreznega postopka oddaje […]
Sporočanje statističnih podatkov o evidenčnih naročilih
Objava podatkov na Portalu JN Naročnik mora vsa evidenčna naročila, ki so bila oddana preteklo leto in katerih vrednost je enaka ali višja od 10.000 evrov brez DDV in nižja od mejnih vrednosti iz prvega odstavka 21. člena ZJN-3: z opisom predmeta (navesti je treba, ali gre za blago, storitve ali gradnje), vrsto predmeta (navesti […]
Kako izvajamo evidenčna javna naročila?
Pri evidenčnih javnih naročilih torej ne gre za javna naročila, ampak gre za manj stroga pravila, kot to velja za postopke javnih naročil. Za vodenje tovrstnih postopkov ZJN-3 ne zahteva: da naročnik sprejme interni akt, v katerem bi bila pravila za oddajo tovrstnih naročil določena. Lahko ga sprejme, ni pa ga dolžan imeti. Če pa […]
Ocenjena vrednost javnega naročila
Da bi naročnik lahko ugotovil, ali gre za evidenčno javno naročilo, ki sodi pod mejne vrednosti za uporabo zakona, mora pravilno izračunati ocenjeno vrednost tega naročila. Kot izhaja iz prvega odstavka 24. člena ZJN-3, je ocenjena vrednost javnega naročila tista vrednost, katere izračun temelji na celotnem plačljivem znesku brez DDV, kakor ga oceni naročnik, vključno […]