Category:Izvedba javnega naročila

Že v 71. členu ZJN-3 je določena pravna podlaga, da lahko naročnik vključi posebne pogoje za izvedbo javnega naročila pri čemer je v prvem odstavku 93. člena ZJN-3 specificirano, da jih vključi v pogodbo o izvedbi javnega naročila. Vendar zgolj ta razlikovalni znak […]

Naročnik ima skladno z drugim odstavkom 93. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015; v nadaljevanju: ZJN-3) možnost zahtevati tudi zavarovanja za resnost ponudbe dobro izvedbo posla ali odpravo napak v garancijski dobi, pri čemer morajo biti pogoji in načini teh zavarovanj »sorazmerni javnemu naročilu«, s čimer […]

Ponudnik ni zavezan izvesti predmeta javnega naročila sam, temveč se lahko opre na podizvajalce (prva poved iz prvega odstavka 94. člena ZJN-3; gl. tudi alinejo osmega odstavka 77. člena ZJN-3). Za namen ZJN-3 je podizvajalec gospodarski subjekt, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika, s katerim je naročnik […]

ZJN-3 v prvem odstavku 94. člena določa, da lahko odda ponudnik del javnega naročila v podizvajanje gospodarskemu subjektu, ki je pravna ali fizična oseba in za ponudnika dobavlja blago ali izvaja storitev oziroma gradnjo, ki je neposredno povezana s predmetom javnega naročila (v nadaljevanju:podizvajalec). Pri tem ne gre spregledati, da po novi […]

Uvod Javno naročilo skladno s 1. točko prvega odstavka 2. člena Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v nadaljevanju: ZJN-3) pomeni pisno sklenjeno odplačno pogodbo med enim ali več gospodarskimi subjekti ter enim ali več naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali […]

V 95. členu ZJN-3 so določena pravila, kdaj je mogoče v času izvajanja javnega naročila poseči vanj, ne da bi bil naročnik zavezan izvesti nov postopek oddaje (prvi in drugi odstavek 95. člena ZJN-3), in kdaj je naročnik zavezan k takemu ravnanju (četrti in peti odstavek 95. člena ZJN-3). […]

Javni naročniki se včasih znajdejo v razmerah, zaradi katerih morajo predčasno odpovedati javna naročila, da bi izpolnili obveznosti v skladu s pravom Unije na področju javnega naročanja. Države članice bi zato morale zagotoviti, da lahko javni naročniki v skladu s pogoji, določenimi v nacionalnem pravu, odpovejo javno naročilo med njegovim izvajanjem, če […]

V dosedanji praksi (ZJN-2) je Državna revizijska komisija (v nadaljevanju: Dkom) po tretjem odstavku 80. člena ZJN-2 oz. po tretjem odstavku 84. člena ZJNVETPS naročnikom priznavala možnost, da kadar koli zavrnejo vse ponudbe z obrazložitvijo, da zakon naročnike zavezuje le, da morajo o tem obvestiti vse ponudnike in svoj nadzorni organ, da […]

S 1. 1. 2022 smo začeli uporabljati novelo ZJN-3 B, ki je med drugim prinesla nove mejne vrednosti. Tako morajo naročniki pri oddaji javnih naročil uporabljati ZJN-3B1, če njihova ocenjena vrednost dosega oz. presega v zakonu določene zneske, in sicer: Splošno področje – blago/storitve/projektni natečaj = 40.000 EUR brez DDV – gradnje = 80.000 EUR […]

Oddaja evidenčnih javnih naročil, ki ni skladna z ZJN-3, lahko predstavlja tudi ravnanje, ki ga je mogoče obravnavati kot prekršek, in sicer tako po ZJN-3 kot po ZPVPJN. Z globo je skladno s 1. točko prvega odstavka 111. člena ZJN-3 (ter tretjim in četrtim odstavkom 111. člena ZJN-3) mogoče […]

Uvod V praksi se večkrat znajdemo pred vprašanjem, ali je treba neko javno naročilo objaviti na Portalu JN ali pa ga razdeliti in ga oddati ločeno, brez objave po evidenčnem postopku. Pri tem ne gre vedno za namen izogniti se objavi in po manj formaliziranem postopku oddati neko naročilo (blago, storitev ali […]

Eno od zahtevnejših vprašanj, ki se postavljajo v postopku oddaje javnega naročila po izdani odločitvi o oddaji javnega naročila, je[1], v katere dele ponudbe in ponudbene dokumentacije izbranega ponudnika mora naročnik ponudniku, ki ni bil izbran, omogočiti vpogled oziroma kako presoditi, kaj dejansko v ponudbi izbranega ponudnika predstavlja poslovno skrivnost. Ne gre zgolj za to, […]