Državna revizijska komisija je od začetka veljavnosti ZJN-3 že sprejela nekaj odločitev, v katerih so podana izhodišča nove prakse na področju pojasnjevanja, dopolnjevanja in spreminjanja ponudb.
Sklep št. 018-140/2016-6: Nedopustnost dvakratnega pozivanja k dopolnitvi ESPD obrazca
V zadevi št. 018-140/2016-6 se je Državna revizijska komisija ukvarjala z vprašanjem dopustnosti dvakratnega pozivanja k dopolnitvi ponudbe. V postopku oddaje javnega naročila je naročnik potem, ko je ugotovil, da izbrani ponudnik v svoji ponudbi ni predložil certifikatov za ponujeno blago in da tudi ni predložil podpisanega, datiranega in žigosanega obrazca ESPD (enotni evropski dokument v zvezi z oddajo javnega naročila), izbranega ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe. Izbrani ponudnik je ponudbo dopolnil v zahtevanem roku, naročnik pa je po pregledu dopolnjenih dokumentov ugotovil, da obrazec ESPD ne vsebuje vseh podatkov, na podlagi katerih bi lahko ugotavljal obstoj izločitvenih razlogov. Naročnik je izbranega ponudnika zato ponovno pozval k dopolnitvi obrazca ESPD oziroma k označitvi neoznačenega dela izjave, ki je bila del obrazca, kar je izbrani ponudnik tudi storil. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, obrazec ESPD predstavlja uradno izjavo gospodarskega subjekta, da ne obstajajo razlogi za izključitev in da izpolnjuje pogoje za sodelovanje, hkrati pa zagotavlja ustrezne informacije, ki jih zahteva naročnik. Poleg tega je v ESPD naveden uradni organ ali tretja oseba, odgovorna za izdajo dokazil, vključuje pa tudi uradno izjavo o tem, da bo gospodarski subjekt na zahtevo in brez odlašanja sposoben predložiti ta dokazila. Naročnik je v postopku oddaje javnega naročila v več delih razpisne dokumentacije določil, da morajo ponudniki svojo osnovno sposobnost, sposobnost za opravljanje poklicne dejavnosti in pogoje v zvezi s podizvajalci dokazati s predložitvijo obrazca ESPD. Ravnanje naročnika, ki je izbranega ponudnika najprej pozval k predložitvi celotnega obrazca ESPD, nato pa ponovno še k dopolnitvi obrazca ESPD z ustrezno izjavo, je Državna revizijska komisija označila kot neskladnega z določilom petega odstavka 89. člena ZJN-3. Iz določil četrte povedi petega odstavka 89. člena ZJN-3 namreč izhaja, da mora naročnik, če ponudnik na njegovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ponudnika izključiti. To pomeni, da bi moral naročnik ponudbo izbranega ponudnika izključiti kot nedopustno, takoj ko je ugotovil, da naknadno predložen obrazec ni popoln oz. da ne vsebuje vseh zahtevanih izjav. Čeprav se Državna revizijska komisija v zadevi št. 018-140/2016-6 ni izrecno opredeljevala do vprašanja, ali je 89. člen ZJN-3 naročniku dajal podlago, da je izbranemu ponudniku v zvezi z nepredloženim obrazcem ESPD sploh omogočil (kakršno koli) dopolnitev te ponudbe, pa iz njene odločitve vsaj implicitno izhaja, da bi bila (enkratna) dopolnitev ponudbe z obrazcem ESPD oziroma (enkratna) dopolnitev pomanjkljivega obrazca ESPD načeloma dopustna.
Sklep št. 018-196/2016-5: Nepopoln obrazec ESPD glede podatkov o nekaznovanosti ponudnika in oseb, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika oziroma ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor v ponudniku
Tudi v zadevi št. 018-196/2016-5 je Državna revizijska komisija obravnavala vprašanje pomanjkljivega obrazca ESPD. Naročnik je v razpisni dokumentaciji kot enega izmed izločitvenih razlogov določil, da ponudnik ni smel biti obsojen zaradi kaznivih dejanj, opredeljenih v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, niti ni smel biti za ta kazniva dejanja obsojen član upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali druga oseba, ki ima pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor v ponudniku. Kot dokazilo za dokazovanje neobstoja navedenega izključitvenega razloga je naročnik določil izpolnjen, podpisan in žigosan obrazec ESPD ter pooblastilo za pridobitev podatkov iz kazenske evidence, tako za vse gospodarske subjekte v ponudbi kot tudi za vse člane upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali druge osebe, ki imajo pooblastila za zastopanje ali odločanje ali nadzor v ponudniku. Izbrani ponudnik je v ponudbi predložil obrazec ESPD, v katerem je predstavil le podatke o zakonitem zastopniku, v III. delu obrazca ESPD pa je potrdil, da njemu oz. osebam, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, ni bila izrečena pravnomočna sodba za kazniva dejanja, našteta v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Izbrani ponudnik je v obrazcu ESPD naročnika tudi pooblastil, da lahko vse podatke za preveritev ponudbe pridobi v enotnem informacijskem sistemu eDosje, pri čemer pa je v III. delu obrazca ESPD navedel, da podatki o nekaznovanosti niso na razpolago v elektronski obliki. Poleg obrazca ESPD je izbrani ponudnik priložil še izpolnjeno pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za izbranega ponudnika kot pravno osebo ter pooblastilo za pridobitev potrdila iz kazenske evidence za zakonitega zastopnika izbranega ponudnika. Drugih pooblastil za pridobitev potrdil iz kazenske evidence (za druge osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem) izbrani ponudnik v ponudbi ni predložil.
Na podlagi pregleda ponudbe in ob upoštevanju dejstva, da je imel izbrani ponudnik tričlanski nadzorni svet, je Državna revizijska komisija ugotovila, da izbrani ponudnik ni predložil vseh zahtevanih dokazil, na podlagi katerih bi lahko naročnik ugotovil, ali obstaja izključitveni razlog, določen v prvem odstavku 75. člena ZJN-3. Čeprav je izbrani ponudnik v obrazcu ESPD potrdil dejstvo nekaznovanosti zase in za vse osebe, določene v prvem odstavku 75. člena ZJN-3, pa je zahtevani pooblastili za pridobitev podatkov iz kazenske evidence priložil le za pravno osebo in zakonitega zastopnika, ne pa tudi za člane nadzornega sveta. Ob tem izbrani ponudnik v obrazcu ESPD kljub dejstvu, da obrazec vsebuje napotilo o tem, da je potrebna navedba vseh oseb, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, podatkov o tem naročniku sploh ni predstavil, temveč je predstavil le podatke o zakonitem zastopniku. Zahtevanih podatkov o nekaznovanosti izbrani ponudnik tudi ni zagotovil v enotnem informacijskem sistemu eDosje, saj je bil tudi tam naveden le zakoniti zastopnik, ne da bi bili ob tem na voljo tudi podatki iz kazenske evidence. Ker izbrani ponudnik kljub zakonski določbi in izrecni zahtevi razpisne dokumentacije ni predložil zahtevanih podatkov, dokumentov oz. pooblastil za pridobitev podatkov iz kazenske evidence za člane nadzornega sveta, naročnik ni mogel v celoti ugotoviti vseh okoliščin, ki so bile pomembne za presojo (ne)obstoja izključitvenega razloga iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3.
Glede na to, da izbrani ponudnik nikjer v svoji ponudbi (niti v obrazcih o predstavitvi ponudnika niti v obrazcu ESPD) ni predstavil podatkov o članih svojega nadzornega sveta in glede na to, da ti podatki niso bili na voljo niti v enotnem informacijskem sistemu eDosje, je Državna revizijska komisija zapisala, da naročnik sicer res ni mogel biti seznanjen s temi podatki in da zato tudi ni mogel ustrezno preveriti vseh okoliščin, pomembnih za presojo izločitvenega razloga. Vendar pa je bilo odločilno dejstvo, da je bil izbrani ponudnik v skladu z določili ZJN-3 in razpisne dokumentacije ter tudi glede na navodila za izpolnjevanje obrazca ESPD dolžan navesti zahtevane podatke in predložiti dokumentacijo za vse osebe, česar pa ni storil. Čeprav se je naročnik s podatkom o članih nadzornega sveta seznanil šele v postopku pravnega varstva, to ne pomeni, da je bilo mogoče ponudbo izbranega ponudnika oceniti kot dopustno. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, je izključitveni razlog iz prvega odstavka 75. člena ZJN-3 obligatorne narave, zato mora naročnik v celoti ugotoviti okoliščine, ki so pomembne za presojo (ne)obstoja kaznovanosti. Ker podatki o kaznovanosti za izbranega ponudnika in člane njegovega nadzornega sveta niso bili na voljo v informacijskem sistemu eDosje, bi moral zato naročnik obstoj izključitvenega razloga preveriti na način, določen v razpisni dokumentaciji, torej z vpogledom v kazensko evidenco na podlagi predloženih pooblastil.
Na podlagi navedenih ugotovitev je Državna revizijska komisija naročnika napotila, naj se v morebitnem novem postopku pregledovanja ponudb odloči, ali bo v okviru določb ZJN-3 in lastne razpisne dokumentacije, ki urejajo dopolnjevanje ponudb, v celoti ugotovil vse okoliščine, pomembne za presojo izločitvenega razloga nekaznovanosti, ali pa bo zaradi odsotnosti podatkov o članih nadzornega sveta in zahtevanih pooblastil za pridobitev podatkov iz kazenske evidence v ponudbi izbranega ponudnika to ocenil kot nedopustno. Čeprav Državna revizijska komisija tudi v zadevi št. 018-196/2016-5 ni izrecno zapisala, pa iz njenega napotka izhaja, da je dopolnjevanje ponudbe možnost, ki jo ima naročnik, in ne njegova dolžnost.[^1] Naročnik mora pri tem upoštevati morebitna pravila, ki jih v zvezi z dopolnjevanjem sam določi v razpisni dokumentaciji, ravnati pa mora tudi pregledno in v skladu z načelom enakopravne obravnave. Je pa ob tem Državna revizijska komisija tudi jasno zapisala, da naročnik, kadar ne more v celoti ugotoviti vseh okoliščin, pomembnih za presojo obstoja izločitvenih razlogov, nima diskrecijske pravice, da se odloča o tem, ali bo ponudnika pozval k dopolnitvi ali pa bo sprejel njegovo nepopolno ponudbo: v tem primeru lahko (ob upoštevanju določb razpisne dokumentacije) izbira le med pozivanjem k dopolnjevanju ponudbe in njeno izločitvijo. Določba petega odstavka 89. člena ZJN-3 torej naročniku ne daje možnosti, da kot dopustno oceni ponudbo, kadar ponudnik ne predloži vse zahtevane dokumentacije, na podlagi katere bi sploh bilo možno v celoti ugotoviti vse okoliščine, pomembne za presojo obligatornih izključitvenih razlogov.
V zvezi z zadevo št. 018-196/2016-5 je treba še dodati, da je do nepopolne ugotovitve vseh okoliščin, pomembnih za presojo izločitvenega razloga kaznovanosti ponudnika, prišlo tako zaradi ravnanja samega izbranega ponudnika, ki podatkov o članih nadzornega sveta kljub zahtevi razpisne dokumentacije ni predstavil v ponudbi, kot tudi zaradi pomanjkljivega enotnega informacijskega sistema eDosje. Naročnik je namreč vpogledal v sistem eDosje, ta pa je v delu, ki se nanaša na osebe, ki so člani upravnega, vodstvenega ali nadzornega organa ponudnika ali ki imajo pooblastila za njegovo zastopanje ali odločanje ali nadzor v njem, vseboval le podatke o zakonitem zastopniku ponudnika. Če naj bi enotni informacijski sistem eDosje predstavljal popolno bazo podatkov, na podlagi katerih lahko naročnik presoja določene vidike dopustnosti ponudbe, mora vsebovati vse potrebne podatke o ponudnikih. V nasprotnem primeru bodo naročniki, da bi v celoti ugotovili vse okoliščine in da bi se izognili nepotrebni razveljavitvi odločitve o oddaji naročila, dolžni pregledovati tudi druge javno dostopne baze podatkov, s čimer bo enotni informacijski sistem izgubil svoj namen. Gre vsekakor za sistemski problem, ki ga bo treba med izpopolnjevanjem informacijskega sistema ustrezno rešiti.
Sklep št. 018-160/2016-5: Nepravilna dopolnitev oziroma zamenjava referenčnega obrazca – prepoved dvakratnega pozivanja k dopolnitvi ponudbe
V zadevi št. 018-160/2016-5 je ponudnik v ponudbi predložil obrazec »Referenčna lista ponudnika«, v katerem je navedel dva referenčna posla, temu obrazcu pa je v skladu z zahtevo iz razpisne dokumentacije priložil še potrdila referenčnih naročnikov. Ker je iz potrdil referenčnih naročnikov izhajalo, da referenčna posla nista izpolnjevala naročnikovih zahtev, je naročnik ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe s predložitvijo nove referenčne liste in novih potrdil o dobro opravljenem delu. Ponudnik je na podlagi naročnikovega poziva predložil dve novi potrdili o dobro opravljenem delu, enega zase in enega za svojega podizvajalca, iz katerih je razvidno, da je priglasil nov referenčni posel, ki ga v prvotni ponudbi ni navedel. Naročnik je po pregledu dopolnitve ponudbe ugotovil, da tudi nov referenčni posel ne ustreza njegovim zahtevam, in sicer zato, ker ponudnik ponudbe ni dopolnil v skladu s pozivom, saj ni predložil zahtevanega obrazca »Referenčna lista ponudnika«, pa tudi zato, ker je ponovno ugotovil vsebinsko neizpolnjevanje referenčnega pogoja.
Kot je v obrazložitvi odločitve zapisala Državna revizijska komisija, med ponudnikom in naročnikom ni bilo spora o tem, da prvotno predloženi referenci nista izpolnjevali zahtev iz razpisne dokumentacije. Prav tako ni bilo spora o dopustnosti pozivanja k dopolnitvi ponudbe, pač pa je bil spor glede vprašanja, ali je ponudnik ponudbo dopolnil v skladu s pozivom naročnika in ali je z naknadno predloženo referenco izpolnil referenčni pogoj. Državna revizijska komisija je po pregledu dokumentacije ugotovila, da je naročnik ponudnika jasno pozval k dopolnitvi ponudbe, in sicer tako k predložitvi referenčne liste ponudnika kot tudi k predložitvi potrdila o dobro opravljenem delu. Navedena obrazca sta bila tudi v razpisni dokumentaciji določena kot dokazili za izkazovanje tehnične sposobnosti, pri čemer je bil obrazec »Referenčna lista ponudnika« namenjen predstavitvi referenčnih poslov in osnovnih podatkov o njih, obrazec »Potrdilo o dobro opravljenem delu« pa je bil namenjen potrditvi kakovosti izvedenega posla. Čeprav je razpisna dokumentacija za izkazovanje referenčnega pogoja jasno zahtevala predložitev dveh obrazcev in čeprav je naročnik ponudnika izrecno pozval k dopolnitvi ponudbe z obema obrazcema, ponudnik naročnikovega poziva ni upošteval, saj je v vlogi, s katero je dopolnil ponudbo, predložil le dva obrazca »Potrdilo o dobro opravljenem delu«, ne pa tudi obrazca »Referenčna lista ponudnika«.
Državna revizijska komisija je tako ugotovila, da ponudba tudi po izvedeni dopolnitvi še vedno ni vsebovala ustreznih dokazil o referenčnih delih, ki bi bila v skladu z razpisno dokumentacijo in pozivom naročnika. Tudi v tej zadevi je Državna revizijska komisija (podobno kot tudi v zadevi št. 018-140/2016-6) zapisala, da je ravnanje ponudnika, ki na podlagi naročnikovega poziva v postopku dopolnjevanja ponudbe ni predložil vseh zahtevanih dokazil, neskladno z določili petega odstavka 89. člena ZJN-3. Ta med drugim določa, da mora naročnik, če ponudnik na naročnikovo zahtevo ne predloži manjkajočega dokumenta ali če ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, ponudnika izključiti. Ni torej naročnikova dolžnost, da ponudnika večkrat poziva k dopolnitvi ponudb, temveč mora naročnik v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 ponudbo, če je ponudnik ne dopolni v skladu s pozivom oz. če tudi po dopolnitvi še vedno vsebuje enake pomanjkljivosti, izločiti iz postopka. Tudi v zadevi št. 018-160/2016-5 se Državna revizijska komisija ni izrecno opredeljevala do vprašanja, ali je 89. člen ZJN-3 naročniku dajal podlago, da je ponudnika pozval k dopolnitvi ponudbe z novo referenčno listo, vendar je mogoče iz njene odločitve razbrati, da bi bila tovrstna (enkratna) dopolnitev načeloma dopustna, če bi bili izpolnjeni vsi zakonski kriteriji (podlaga v razpisni dokumentaciji, preglednost, enakopravna obravnava, objektiven obstoj in preveritev dopolnjenih podatkov).
Zadeva št. 018-167/2016-13: Prepoved dvakratnega pozivanja k dopolnitvi
V sklepu št. 018-167/2016-13 je Državna revizijska komisija zavzela enako odklonilno stališče glede dvakratnega pozivanja k dopolnjevanju ponudbe kot v zadevah št. 018-140/2016-6 in 018-160/2016-5. V zadevi št. 018-167/2016-13 je naročnik ponudnika pozval, naj pojasni, katera od navedenih oseb bo opravljala funkcijo odgovornega vodje del, zatem pa ga je pozval še, naj za to osebo predloži dokazila, da izpolnjuje zahtevane pogoje. Ponudnik je na podlagi poziva naročniku posredoval pojasnila in dokazila, za katera pa je naročnik ugotovil, da niso v celoti izkazala izpolnjevanja zahtev glede delovnih izkušenj. Državna revizijska komisija je pritrdila naročniku, da iz predložene dokumentacije ni bilo mogoče razbrati podatka o delovnih izkušnjah in da bi bilo ponovno pozivanje ponudnika k predložitvi novih dokazil neskladno z določilom petega odstavka 89. člena ZJN- 3.
Zadeva št. 018-179/2016-6: Pozivanje k dopolnjevanju ponudbe načeloma ni naročnikova dolžnost
V sklepu št. 018-179/2016-6 se je postavilo vprašanje, ali je naročnik, če ugotovi neustreznost predloženih referenc, dolžan pozvati ponudnika k predložitvi morebitnih novih referenc oziroma ali jih je dolžan sprejeti. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora ponudnik kot dokaz za priznanje tehnične in strokovne sposobnosti izkazati izvedbo istovrstnega posla, pri čemer je istovrstnost definiral s postavkami, ki so bile navedene v specifikaciji naročila. Ponudnik je v ponudbi navedel dva referenčna posla, za katera naročnik ni mogel ugotoviti, ali sta vsebovala eno izmed bistvenih postavk iz ponudbenega predračuna. Naročnik je ponudnika zato pozval k pojasnilu glede izvedbe bistvene postavke, ta pa mu je pojasnil, da je zaradi splošnega oblikovanja referenčnega pogoja sam ocenil, katera dva referenčna posla sta najbolj podobna predmetu naročila. Z vlogo, s katero je naročniku posredoval navedena pojasnila, je ponudnik svojo ponudbo tudi dopolnil, in sicer je priložil še dodaten referenčni posel, ki je vključeval tudi bistveno postavko predmeta naročila.
V zvezi z vprašanjem, ali bi naročnik moral upoštevati referenco, ki jo je ponudnik predložil naknadno, po prejemu poziva naročnika, naj pojasni svojo ponudbo, je Državna revizijska komisija, ob upoštevanju petega in šestega odstavka 89. člena ZJN-3, zapisala, da je možnost dopolnjevanja, popravljanja ali pojasnjevanja ponudbe odvisna od naročnika – naročnik namreč v primerih, ki so navedeni v petem odstavku 89. člena ZJN-3, od ponudnika lahko zahteva, da ponudnik predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni. Glede na dikcijo zakona naročnik ni dolžan, da ponudnikom omogoči dopolnjevanje, popravo oz. pojasnjevanje ponudbe, temveč gre za možnost, ki mu jo daje ZJN-3. Pri tem naročnik nima popolne diskrecijske pravice, saj mora vedno ravnati v skladu s temeljnimi načeli javnega naročanja, zlasti v skladu z načelom preglednosti in načelom enakopravne obravnave ponudnikov.
Državna revizijska komisija se je ob tem sklicevala tudi na prakso Sodišča Evropske unije v zadevah C-599/10 SAG ELV Slovensko in C-336/12 Manova. Sodišče Evropske unije je v teh zadevah dopustilo možnost pojasnjevanja ali odprave očitnih materialnih napak, pri čemer je izrecno zapisalo, da mora naročnik pri uporabi pravice do odločanja po prostem preudarku, ki jo ima glede možnosti, da od ponudnikov zahteva pojasnila ponudbe, ponudnike obravnavati enako in lojalno, tako da zahteva po pojasnilih na koncu postopka izbire ponudb glede na izid tega postopka ne daje vtisa, da je neupravičeno koristila oziroma škodovala enemu ali več kandidatom, na katere je bila naslovljena. Na podlagi navedenih izhodišč je Sodišče Evropske unije dopustilo popravo oz. dopolnitev podatkov iz ponudbene dokumentacije, vendar v omejenem obsegu in pod pogojem, da gre za takšne elemente oz. podatke, katerih obstoj je pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb, mogoče objektivno preveriti. Ob tem je Sodišče Evropske unije tudi izrecno zapisalo, da bi bil položaj drugačen, če bi razpisna dokumentacija določala, da je treba dokument ali informacijo predložiti, sicer se ponudba zavrže. Naročnik mora namreč ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil.
Na podlagi navedenega je Državna revizijska komisija zavzela stališče, da je poprava oz. dopolnitev podatkov v ponudbi v določenem obsegu možna in da mora naročnik pri diskrecijski presoji v zvezi z dopustitvijo dopolnjevanja ponudbe (kar izhaja iz dikcije petega odstavka 89. člena ZJN-3) ravnati pregledno ter do vseh ponudnikov enakopravno, zlasti pa se mora pri tem strogo držati pravil, ki jih je sam vnaprej določil v razpisni dokumentaciji.
V zadevi št. 018-179/2016-6 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik v razpisni dokumentaciji določil, da ponudnik po poteku roka za predložitev ponudbe ne more več spremeniti oddane ponudbe, je dopolniti ali nadomestiti z novo in da bo naročnik pri pregledu ponudb presojal le tiste listine in navedbe, ki so zahtevane v razpisni dokumentaciji. Glede že predloženih dokumentov pa je naročnik določil, da lahko od ponudnika zahteva le pojasnila ali dodatna (stvarna) dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, so navedene določbe razpisne dokumentacije kazale na to, da je naročnik izključil možnost spreminjanja ponudbe, v zvezi z dopolnjevanjem ponudbe pa je predvidel le preverjanje tiste ponudbene dokumentacije, ki jo ponudnik predloži v ponudbi, in sicer tako, da je lahko od ponudnika zahteval le pojasnila ali dodatna dokazila o izpolnjevanju posameznih zahtev in pogojev iz razpisne dokumentacije. V zvezi s popravki ponudbene dokumentacije je naročnik, ob omejitvah, ki jih določajo peti do deveti odstavek 89. člena ZJN-3, predvidel le popravke formalnih nepopolnosti ter popravke računskih napak. Državna revizijska komisija je zato ugotovila, da je naročnik prepovedal spreminjanje ponudbe po roku za predložitev ponudb in da posledično ponudniki v postopku oddaje javnega naročila niso smeli popravljati vsebinskih napak, med katere sodijo tudi vsebinsko neustrezne reference. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, je naročnik v okviru diskrecije, ki mu jo daje peti odstavek 89. člena ZJN-3, v razpisni dokumentaciji vnaprej predvidel način dopolnjevanja in pojasnjevanja ponudb, zato je bil dolžan, tudi ob upoštevanju sodne prakse Sodišča Evropske unije, v postopku ocenjevanja in vrednotenja ponudb ravnati strogo v skladu s pravili, ki jih je določil sam. Ker je naročnik v razpisni dokumentaciji izrecno prepovedal spreminjanje ponudbe, pri dopolnjevanju pa je predvidel le morebitno predložitev dodatnih stvarnih dokazil ali pojasnil že predloženih ponudbenih dokumentov, je s tem, ko ni upošteval naknadno predložene ponudnikove reference, ravnal v skladu s temi pravili.
Zadeva št. 018-161/2016-4: Nedopustnost dopolnjevanja ponudbe v delu, ki se nanaša na merila
Državna revizijska komisija je v sklepu št. 018-161/2016- 4 obravnavala postopek, v katerem je izbrani ponudnik predložil podatke o referenčnih naročnikih in življenjepise predlaganih strokovnjakov, vendar pa v nasprotju z zahtevo naročnika, po kateri je bilo za uveljavljanje dodatnega kadra treba predložiti referenčno potrdilo, ki je bilo podlaga za ocenjevanje ponudb na podlagi merila, iz ponudbe ni bilo razvidno, v kakšni vlogi so predlagane osebe sodelovale pri referenčnem projektu. Referenčna izjava, ki je bila v ponudbi izbranega ponudnika predložena z namenom uveljavljanja dodatnih kadrov za točkovanje na podlagi merila, torej ni vsebovala vseh potrebnih podatkov, zaradi česar je naročnik ni smel upoštevati. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, pri morebitnem dopolnjevanju referenčnih izjav ne bi šlo zgolj za popravek ali dopolnitev očitne napake v smislu šestega odstavka 89. člena ZJN-3, izbrani ponudnik pa svoje ponudbe v obravnavanem delu tudi ne bi smel dopolnjevati ali popravljati, saj je šlo v tem delu po vsebini za tiste elemente ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe.
Zadeva št. 018-187/2016-8: Nedopustnost dopolnjevanja pomanjkljivega ponudbenega predračuna
V postopku oddaje javnega naročila, ki je bil predmet obravnave v sklepu št. 018-187/2016-8, je naročnik od ponudnikov zahteval izpolnitev ponudbenega predračuna v elektronski in tiskani obliki. Čeprav naročnik v razpisni dokumentaciji ni izrecno določil, da morata biti tiskana in elektronska oblika ponudbenega predračuna identični, je Državna revizijska komisija ob upoštevanju dejstva, da naročnik prav tako ni določil, katero obliko ponudbenega predračuna bo upošteval v primeru odstopanj, ugotovila, da je bila predložitev identičnih verzij ponudbenega predračuna dolžnost ponudnikov. To je pomenilo, da so morale biti vse cene na enoto v pisni obliki ponudbenega predračuna identične cenam na enoto v elektronski obliki ponudbenega predračuna, posledično pa je morala biti ponudbena vrednost (ki je predstavljala merilo za oddajo naročila), navedena v rekapitulaciji v ponudbenem predračunu v tiskani obliki, identična ponudbeni vrednosti, navedeni v rekapitulaciji v ponudbenem predračunu v elektronski obliki. V nasprotnem primeru bi se postavilo vprašanje, katera oblika ponudbenega predračuna predstavlja pravo pogodbeno voljo ponudnika glede ponudbene cene kot bistvenega elementa bodoče pogodbe, saj iz ponudbene dokumentacije ne bi bilo mogoče nedvoumno razbrati, kakšne so cene na enoto.
Izbrani ponudnik je v ponudbo predložil ponudbeni predračun v tiskani obliki in CD, na katerem je bila tiskana oblika ponudbene dokumentacije v formatu pdf, ter ponudbeni predračun v elektronski obliki, pri čemer so v ponudbenem predračunu v tiskani obliki manjkale določene postavke za posamezna dela (manjkajoči del predračuna je obsegal sedem listov). Sporni del ponudbenega predračuna tudi ni bil razviden iz oblike pdf, medtem ko je ponudbeni predračun v elektronski obliki vseboval vse izpolnjene postavke, tudi tiste, ki so manjkale v tiskani verziji. Izbrani ponudnik torej ni izpolnil zahtev naročnika v zvezi s predložitvijo ponudbenega predračuna, saj ni predložil celotnega ponudbenega predračuna v tiskani obliki.
Glede vprašanja, ali je ugotovljena napaka v ponudbi izbranega ponudnika takšne narave, da bi jo bilo mogoče odpraviti, oziroma ali je bil naročnik upravičen upoštevati naknadno predložen manjkajoči del ponudbenega predračuna v tiskani obliki, je Državna revizijska komisija zapisala, da ZJN-3 sicer dopušča naknadno predložitev manjkajočih dokumentov, odpravo očitne napake in popravo ponudbe. Vendar pa je šlo v zadevi št. 018-187/2016-8 za napako, ki se je odražala tudi v dveh različnih ponudbenih vrednostih, saj je izbrani ponudnik v rekapitulaciji v tiskani obliki ponudbenega predračuna na izračunano ponudbeno vrednost ponudil in obračunal popust v višini petih odstotkov. Glede na razhajanja v različnih verzijah ponudbenih predračunov in glede na različno prikazovanje popusta je naročnik v enem delu upošteval ponudbeni predračun v elektronski obliki (v delu manjkajočih postavk iz tiskane verzije), v drugem delu (v delu rekapitulacije in posledično ponudbene vrednosti) pa je upošteval ponudbeni predračun v tiskani obliki. Naročnik je torej pri pregledu in ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika upošteval ponudbeni predračun, ki do poteka roka za oddajo ponudb ni bil predložen, temveč ga je bilo treba sestaviti šele po poteku roka za oddajo ponudb, deloma iz podatkov pisne verzije predračuna, deloma pa iz podatkov elektronske verzije predračuna. Državna revizijska komisija se zato ni strinjala z naročnikom, da je izbrani ponudnik z dopolnitvijo manjkajočega dela ponudbenega predračuna v tiskani obliki le odpravil manjšo pomanjkljivost v ponudbi, in je zavzela stališče, da je izbrani ponudnik dopolnjeval svojo ponudbo v delu, ki se nanaša na ponudbeno vrednost in posledično tudi na tisti element ponudbe, ki vpliva ali bi lahko vplival na drugačno razvrstitev njegove ponudbe, kar je v nasprotju s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3. Kot je zapisala Državna revizijska komisija, naročnik ni imel podlage v ZJN-3, da je izbranega ponudnika najprej pozval k predložitvi manjkajočega dela ponudbenega predračuna, nato pa je na podlagi naknadno predloženega manjkajočega dela ponudbenega predračuna njegovo ponudbo ocenil za dopustno, saj bi moral ponudbo izbranega ponudnika zaradi napak v ponudbenem predračunu izključiti iz postopka.