Sklep št. 018-016/2017-4 – dopolnjevanje ponudbe z novim obrazcem S. BON-1 – objektivna preverljivost podatkov

V zadevi št. 018-016/2017-4 je Državna revizijska komisija obravnavala postopek, v katerem je naročnik po pregledu ponudb ugotovil, da je ponudnik predložil obrazec S. BON-1, ki časovno ni ustrezal zahtevi naročnika (izdan je bil več kot 30 dni pred rokom za predložitev ponudb). Ponudnika je naročnik zato pozval k dopolnitvi ponudbe z dokazilom, ki bo ustrezalo njegovi zahtevi, na podlagi česar je ponudnik ponudbo dopolnil z novim obrazcem S. BON-1, ki pa je bil datiran po roku za prejem ponudb. Po izvedeni dopolnitvi je naročnik ponudbo tega ponudnika izločil, in sicer zato, ker naj bi bila oba obrazca S. BON-1 časovno neustrezna in ker naj zato ne bi mogel objektivno preveriti izpolnjevanja ekonomsko finančnih pogojev. Kot je ugotovila Državna revizijska komisija, je naročnik v razpisni dokumentaciji določil dva ekonomsko finančna pogoja, in sicer ustrezno boniteto, ki je morala biti izkazana na dan izdaje obrazca S. BON-1, in dejstvo neobstoja neporavnanih obveznosti v zadnjih šestih mesecih od dne izdaje bonitetne informacije. Glede na časovne zahteve, ki so veljale za predložitev bonitetne informacije, je to pomenilo, da so lahko ponudniki izkazali izpolnjevanje navedenih dveh pogojev na kateri koli dan v obdobju 30 dni pred rokom za predložitev ponudb. Po pregledu obeh predloženih obrazcev S. BON-1 je Državna revizijska komisija ugotovila, da je iz njiju mogoče objektivno ugotoviti vsa dejstva, ki so potrebna za presojo ekonomske in finančne usposobljenosti ponudnika, saj je bilo jasno razvidno, da je imel ponudnik v celotnem relevantnem obdobju ustrezno bonitetno oceno in da je izkazal dejstvo poravnanih obveznosti celo v daljšem časovnem obdobju, kot je to zahteval naročnik. Ker je ponudnik v postopku dopolnjevanja ponudbe predložil dokumente, na podlagi katerih je bila mogoča objektivna preverljivost vseh relevantnih dejstev, je Državna revizijska komisija ugotovila, da naročnik ni imel podlage za izločitev njegove ponudbe.

Sklep št. 018-014/2017-5 – nedopustnost odprave napake v tehničnih specifikacijah, kadar napaka ne izpolnjuje standarda očitne napake

ZJN-3 v šestem odstavku 89. člena določa nekatere dele ponudbene dokumentacije, ki jih ni dopustno dopolnjevati oziroma spreminjati (gre za dele, ki se nanašajo na ceno in druga merila, ter za dele, ki se nanašajo na sam predmet naročila oziroma tehnične specifikacije). V teh delih je odprava napake mogoča le izjemoma, in sicer kadar gre za računsko napako (sedmi odstavek 89. člena ZJN-3) ali kadar gre za odpravo očitne napake.

V zadevi št. 018-014/2017-5 se je Državna revizijska komisija ukvarjala z vprašanjem, ali je napako v zapisu podatka o hitrosti povezave med krmilniki in diski mogoče obravnavati kot tipkarsko oziroma očitno napako, ki bi v okviru postopka dopolnjevanja ponudbe utemeljevala popravek tega podatka. Kot je v obrazložitvi zapisala Državna revizijska komisija, določba o dopustni odpravi očitne napake predstavlja izjemo od dopustnih dopolnitev, popravkov, sprememb oziroma pojasnil ponudbe, zato jo je treba razlagati restriktivno. Med dele ponudbene vsebine, v katere načeloma že ex lege ni dopustno posegati, sodijo v skladu s šestim odstavkom 89. člena ZJN-3 tudi tehnične specifikacije, s katerimi naročnik opiše predmet javnega naročila. Natančnost in skrbnost pri pripravi ponudbene dokumentacije ter njena skladnost z vsemi naročnikovimi zahtevami v postopku oddaje javnega naročila so temeljni interes in dolžnost, ki zavezuje vsakega razumno obveščenega in povprečno skrbnega ponudnika.

Pri pripravi ponudbene dokumentacije je treba nameniti posebno pozornost prav delu ponudbe, v katerem ponudnik predstavi predmet kot enega njenih najpomembnejših elementov. Ponudbeno vsebino, ki se nanaša na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je namreč dopustno dopolnjevati ali popravljati zgolj v primeru dopolnitev ali popravkov očitnih napak, pa še to le ob predpostavki, da zaradi teh popravkov ali dopolnitev ni dejansko predlagana nova ponudba. Ker predstavljajo dopolnitve ali popravki očitnih napak edino izjemo od splošne prepovedi dopolnjevanja ali popravljanja dela ponudbe, vezanega na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je treba tako pri njihovi razlagi kot pri njihovi uporabi zavzeti restriktivni pristop. To pomeni, je zapisala Državna revizijska komisija, da morata biti za dopustitev dopolnitve ali popravka ponudbe v delu tehničnih specifikacij predmeta javnega naročila kumulativno izpolnjena dva pogoja: ugotovljena mora biti napaka, ki je očitna, obenem pa popravek ali dopolnitev očitne napake ne sme povzročiti spremembe ponudbe na način, da bi bila zaradi tega dejansko predlagana nova ponudba. Očitnost napake je treba presojati z vidika možnosti njenega odkritja oziroma ugotovitve. Napaka je očitna le, če jo je v objektivnem smislu moč zaznati na prvi pogled, prima facie, kar pomeni, da jo je mogoče ugotoviti neposredno, ne pa šele z dodatnim pojasnjevanjem posameznih okoliščin dejanskega stanja oziroma s preverjanjem pravilnosti tega. Da pa ne bi dopolnitev ali poprava podatka, ki je bil predhodno opredeljen za očitno napako, dejansko pomenila podaje predloga nove ponudbe, mora biti pravilen podatek naročniku znan (posledično pa tudi na objektivni ravni preverljiv) že ob ugotovitvi očitne napake. Če se naročnik s pravilnim podatkom in s tem s pravo ponudnikovo voljo prvič seznani šele ob odpravi očitne napake, ni mogoče trditi, da zaradi dopolnitve ali popravka ni bila dejansko predlagana nova ponudba.

Na podlagi navedenih izhodišč je Državna revizijska komisija ugotovila, da napake v zapisu podatka o hitrosti povezave med krmilniki in diski ni bilo mogoče obravnavati kot očitne napake (in da je posledično ni bilo dopustno odpraviti), saj pravilen podatek o hitrosti povezave ni bil jasno razviden iz nobenega drugega dela ponudbe. Iz ponudbe namreč ni bilo mogoče nedvoumno ugotoviti, kakšen sistem diskovnega polja ponuja izbrani ponudnik in je naročnik do tega podatka lahko prišel šele na podlagi prejetega pojasnila ponudnika, kar pa ne izpolnjuje kriterija napake prima facie, torej napake, ki bi bila neposredno zaznavna že ob prvem pregledu ponudbe.

Sklep št. 018-003/2017-5 – nedopustnost odprave napake v tehničnih specifikacijah, kadar napaka ne izpolnjuje standarda očitne napake

Tudi v zadevi št. 018-003/2017-5 se je Državna revizijska komisija ukvarjala s podobnim vprašanjem kot v zadevi št. 018-014/2017-5. Naročnik je v razpisni dokumentaciji zahteval, da mora oprema, ki jo namerava dobaviti in vgraditi prijavitelj, izpolnjevati vse tehnične pogoje, ki jih je naročnik predpisal v tehničnih izhodiščih in pogojih za izvedbo prenove in da mora za vsako posamično navedeno opremo priložiti vse potrebne certifikate, kataloge in prospekte, iz katerih bo razviden ponujeni tip opreme ter izpolnjevanje tehničnih zahtev in pogojev. V postopku je bilo ugotovljeno, da je izbrani ponudnik ponudil cestno svetilko, ki ni izpolnjevala tehnične zahteve glede minimalnega svetlobnega toka. Naročnik je izbranega ponudnika pozval k pojasnilu, ki ga je Državna revizijska komisija razumela kot poziv na dopolnitev ponudbe oziroma kot poziv k predložitvi dodatnih dokazil. Ker so podatki o svetlobnem toku cestnih svetilk tehnični podatki, to je tisti del ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik s pozivom kršil šesti odstavek 89. člena ZJN-3, ki prepoveduje poseganje v tehnični del ponudbe. Glede na konkretne okoliščine Državna revizijska komisija napake pri navedbi svetlobnega toka ponujenih cestnih svetilk tudi ni obravnavala kot očitne napake, ki bi jo bilo dopustno popraviti ali dopolniti (če zaradi tega popravka ali dopolnitve ne bi bila dejansko predlagana nova ponudba). Za očitno napako bi lahko šlo le v primeru, če bi iz certifikatov ali katalogov izhajali ustrezni tehnični podatki ponujenega predmeta, pri prepisovanju v druge dele oz. obrazce ponudbene dokumentacije pa bi prišlo do očitne pomote.

Sklep št. 018-007/2017-5 – nedopustnost neenakopravne obravnave ponudnikov pri dopuščanju dopolnitve ponudbe

Pozivanje k pojasnjevanju ali dopolnjevanju ponudb ni naročnikova dolžnost, temveč možnost, v okviru katere pa mora naročnik vse ponudnike obravnavati enakopravno. V zadevi št. 018-007/2017-5 je naročnik v razpisni dokumentaciji zahteval, da morajo ponudniki v ponudbi navesti pomembnejše materiale, ki jih bodo vključili v ponudbo, ter priložiti tehnične karakteristike vgrajene opreme in materialov z originalnimi prospekti. Po pregledu vlagateljeve ponudbe je naročnik ugotovil, da je vlagatelj predložil seznam ključne opreme, vendar pa je hkrati ugotovil, da izpostavljene tehnične zahteve niso bile dokazane z originalnimi katalogi proizvajalca. Naročnik vlagatelja ni pozval k dopolnitvi ali pojasnilom posredovanih informacij, kar je utemeljil s tem, da ponudniki ne smejo dopolnjevati ali prilagajati svojih ponudb v zvezi s tehničnimi specifikacijami predmeta javnega naročila. Po opravljenem vpogledu v dokumentacijo je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik pri pregledu ponudbe drugega ponudnika ravnal drugače, saj je tudi pri njem ugotovil, da so podane nejasnosti glede izpolnjevanja tehničnih zahtev predmeta javnega naročila, vendar pa je tega ponudnika pozval k predložitvi tehnične dokumentacije in mu omogočil, da ponudbo ustrezno dopolni in pojasni. Ker je naročnik vlagateljevo ponudbo zavrnil brez kakršnih koli pozivov k dopolnitvi ali pojasnjevanju, drugemu ponudniku pa je omogočil dopolnitev oziroma razjasnitev ponudbe v enakih okoliščinah in glede enakih podatkov, je Državna revizijska komisija ugotovila, da je naročnik ponudnike obravnaval neenakopravno.

Sklep št. 018-253/2016-6 – dopustnost predložitve nove reference, če so za to izpolnjeni vsi pogoji

V zadevi št. 018-253/2016-6 je Državna revizijska komisija obravnavala javno naročilo, v katerem je naročnik na podlagi ugotovitve, da nobena izmed predloženih referenc ne ustreza njegovim zahtevam, ponudnika pozval, naj predloži dodatno potrjeno referenčno delo v skladu z zahtevami iz razpisne dokumentacije. To je ponudnik tudi storil, na podlagi česar mu je naročnik priznal tehnično usposobljenost in izbral njegovo ponudbo kot najugodnejšo. V postopku se je zato postavilo vprašanje, ali je naročnik s tem, ko je izbranemu ponudniku dopustil predložitev dodatnega potrjenega referenčnega dela, ki ga v okviru svoje prvotno oddane ponudbe ni predložil, kršil zakonska določila oziroma določila lastne razpisne dokumentacije.

Državna revizijska komisija je v svoji obrazložitvi izhajala prav iz zadnjega, saj je ugotovila, da je naročnik v navodilih za pripravo ponudbe določil, da bo lahko od ponudnika glede predloženih listin v ponudbi in izjav v okviru zakonskih določb zahteval dopolnitve, popravke ali spremembe, pojasnila, dodatna (stvarna) dokazila in odpravo računskih napak. Naročnik torej s tem, ko je ponudnika pozval k predložitvi dodatnega referenčnega dela, ni ravnal v nasprotju z določbami lastne razpisne dokumentacije, zaradi česar je naknadno predloženo referenco lahko upošteval pri presoji tehnične usposobljenosti.

Sklep št. 018-235/2016-7 – nedopustnost večkratnega dopolnjevanja ponudbe v istem delu

Medtem ko ZJN-3 v petem odstavku 89. člena ZJN-3 pod določenimi pogoji dovoljuje dopolnjevanje in spreminjanje ponudb, hkrati določa, da mora naročnik ponudnika izključiti iz postopka, če na njegov poziv ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije. V zadevi št. 018-235/2016-7 je Državna revizijska komisija obravnavala postopek, v katerem je naročnik izbranega ponudnika večkrat pozival k dopolnjevanju ponudbe v delu, ki se nanaša na tehnično in kadrovsko usposobljenost. Izbrani ponudnik je namreč za izpolnjevanje kadrovskega pogoja predlagal določeno osebo in zanjo predložil tudi kadrovsko referenco, za katero se je izkazalo, da ne izpolnjuje vseh naročnikovih zahtev. Na podlagi te ugotovitve je naročnik izbranega ponudnika prvič pozval k dopolnitvi ponudbe, v okviru katere je izbrani ponudnik posredoval pojasnilo, iz katerega je bilo mogoče sklepati, da kadrovskega pogoja ne bo izpolnjeval s prvotno predvideno osebo, temveč z drugo osebo, ki je bila prav tako navedena na kadrovskem seznamu in za katero je bila prav tako predložena tudi kadrovska referenca. Čeprav je bila druga oseba že navedena v prvotni ponudbi, pa izbrani ponudnik zanjo ob prvi dopolnitvi ponudbe ni predložil vseh zahtevanih kadrovskih obrazcev. Naročnik je po prejemu prve dopolnitve izbranega ponudnika ponovno pozval k pojasnilom in dopolnitvi ponudbe, saj je od njega pričakoval jasno navedbo o tem, kdo je nominirani vodja del, hkrati pa je v primeru, če naj bi to bila naknadno nominirana oseba, zahteval še manjkajoči kadrovski obrazec. Izbrani ponudnik je tako šele na podlagi drugega poziva naročnika svojo ponudbo dopolnil z jasno navedbo o tem, kdo je novi vodja del, ter z manjkajočimi dokumenti, ki jih je zahtevala razpisna dokumentacija. Vendar pa je naročnik izbranega ponudnika ponovno pozval k dopolnjevanju ponudbe, saj je po pregledu kadrovske reference za novega vodjo del ugotovil, da tudi ta ni ustrezna, na podlagi česar je izbrani ponudnik ponudbo dopolnil z novo kadrovsko referenco, pri čemer tudi tokrat ni predložil vseh zahtevanih dokazil.

Kot je zapisala Državna revizijska komisija, je bilo nezakonito tako ravnanje izbranega ponudnika, ki kljub naročnikovemu pozivu ponudbe ni dopolnil na način, ki bi izkazoval izpolnjevanje zahtev iz razpisne dokumentacije, kot tudi ravnanje naročnika, ki je izbranemu ponudniku omogočil večkratno dopolnjevanje in spreminjanje ponudbe v delu, ki se nanaša na vodjo del. Naročnik nima možnosti, da ponudnika večkrat poziva k dopolnitvi oz. spremembi ponudbe v istem delu, temveč je v skladu s petim odstavkom 89. člena ZJN-3 dolžan ponudbo v primeru, če je ponudnik ne dopolni v skladu s pozivom oziroma če tudi po dopolnitvi še vedno vsebuje enake pomanjkljivosti, izločiti iz postopka. Ob tem je Državna revizijska komisija opozorila, da naročnik v postopku pojasnjevanja, dopolnjevanja in spreminjanja ponudb ni samo odpravljal nejasnosti ali očitnih materialnih napak, temveč je njegovo ravnanje kazalo na to, da je postopek dopolnjevanja in spreminjanja ponudb prešel v nedopustna pogajanja med naročnikom in izbranim ponudnikom o tem, kakšna je prava vsebina ponudbe in kako naj izbrani ponudnik dopolni ponudbeno dokumentacijo, da bo ta popolna in ocenjena kot dopustna.

Sklep št. 018-213/2016-24 – nedopustnost večkratnega dopolnjevanja ponudbe v istem delu

S podobnim dejanskim stanjem kot v zadevi št. 018-235/2016-7 se je Državna revizijska komisija ukvarjala tudi v zadevi št. 018-213/2016-24 . Tudi v tem primeru je namreč naročnik izbranega ponudnika dvakrat pozival k dopolnitvi ponudbe v delu, ki se nanaša na predlaganega odgovornega vodjo del, izbrani ponudnik pa je ponudbo tudi dvakrat dopolnil, in sicer najprej s pojasnilom o tem, katera od obeh navedenih oseb je predlagana za odgovornega vodjo del, zatem pa še z novo kadrovsko referenco. Ker za naročnikove večkratne pozive k dopolnitvi ponudbe ni bilo pravne podlage v petem odstavku 89. člena ZJN-3, je Državna revizijska komisija tudi v tem primeru razveljavila odločitev o oddaji naročila.