Vedno znova se nam odpira vprašanje, kdaj in v kakšnem obsegu je naročnik dolžan ponudnikom/prijaviteljem v okviru pravnega varstva po ZPVPJN, omogočiti vpogled v ponudbo/prijavo izbranega ponudnika/prijavitelja. O tem smo že veliko pisali, kljub temu pa se ne sme spregledati odločitve Državne revizijske komisije, ki je bila sprejeta v zadevi v zadevi št. 018-085/2020-18 in v kateri je Dkom odpravila dvom o tem, ali je vpogled v prijave pred pravnomočnostjo odločitve o priznanju sposobnosti sploh mogoč. V tej zadevi je Državna revizijska komisija presojala očitke vlagatelja, ki je v zahtevku za revizijo zatrjeval, da bi mu moral naročnik omogočiti vpogled v večjem obsegu, kot mu ga je že omogočil. Pri tem je vlagatelj naročniku še očital, da je prikril vse podatke, ki so bili kot zaupni označeni v sklepu o varovanju poslovne skrivnosti, ne da bi pri tem presojal, ali je posamezna informacija upravičeno označena kot poslovna skrivnost.
V odločitvi je Dkom poudarila, da je vpogled v ponudbo prijaviteljev, ki jim je naročnik priznal sposobnost, namenjen zagotavljanju učinkovitega pravega varstva, saj lahko na ta način vlagatelj pripravi zahtevek za revizijo tudi z dejstvi in dokazi o kršitvah, ki se nanašajo na zakonitost naročnikove odločitve in ki vplivajo na njegov položaj v postopku oddaje naročila. S tem vlagatelj pridobi dodatne informacije, ki jih potrebuje za uveljavljanje pravnega varstva. Ker pa je naročnik izvajal dvofazni postopek, so gospodarski subjekti dolžni pravno varstvo zoper odločitev o priznanju sposobnosti uveljavljati v roku osem delovnih dni od prejema te odločitve, po izteku tega roka pa so prekludirani z navajanjem kršitev iz te faze postopka oddaje javnega naročila. Zato je nujno, da opravijo vpogled v obsegu, kot to dopušča zakon.
V tej zadevi je Dkom omogočila vpogled v: - imena in priimke zastopnikov subjektov, ki jim je naročnik priznal, - dokazila o nekaznovanosti v prijave, pri čemer se zakrije rezultat poizvedbe, - podatke o referenčnih poslih za gospodarske subjekte in imenovane kadre, ki se nanašajo na referenčne posle, izvedene v tujini in na podlagi katerih je naročnik presojal izpolnjevanje referenčnih zahtev, in sicer v nazive referenčnih naročnikov, nazive referenčnih poslov in tiste podatke, ki so ključni za presojo izpolnjevanja referenčnih zahtev v prijavah kandidatov.
Ker niti v teoriji niti v praksi ni sporno, zakaj neizbrani ponudnik oz. prijavitelj, ki mu je priznana sposobnost, potrebuje vpogled v ponudbo izbranega ponudnika oz. prijavitelja s priznano sposobnostjo, in da bi se izognili neenakopravnemu obravnavanju ponudnikov, bi bilo smiselno v naslednji noveli ZJN-3 spremeniti zakon tudi v tem delu na način, da bi bil naročniku v dele ponudbe, ki so javni, po zakonu oz. praksi Dkom omogočen vpogled, brez posebnega navajanja razlogov in dokazovanja, zakaj je nek podatek javen, saj je že samo sklicevanje na 35. člen ZJN-3 po našem mnenju povsem dovolj. Nemalokrat se zgodi, da se ponudniku vpogled zavrne z obrazložitvijo, da vlagatelj ni zatrjeval, zakaj je podatek javen, čeprav se sklicuje na 35. člen ZJN-3 in da ni izkazal suma, da je prišlo do kršitve, ki bi lahko pripeljala do razveljavitve odločitve o oddaji naročila. Vlagatelj brez vpogleda lahko samo špekulira in resnega suma niti ne more navesti. Z zavrnitvijo vpogleda v dele, ki so javni, po zakonu ali večkrat zapisanih stališčih DKOM pa se logično postavlja vprašanje, s kakšnim namenom so v konkretni zadevi podatki prikriti, saj se s tem onemogoča učinkovito pravno varstvo. er pa so odločitve Dkom zelo različne prav glede te vsebine, bi bilo zaradi transparentosti in enakopravnega obravnavanja smiselno, da se poišče ustrezno zakonodajno rešitev. Če pa se rešitev ne bo spremenila, je treba določiti prekrškovno sankcijo za tiste, ki kljub jasni zakonski določbi in praksi Dkom, vpogleda ne omogočijo v obsegu, kot to določa zakon. V tem delu ne gre za navednost uradne osebe, saj mora vsaka uradna oseba, ki vodi postopek, poznati 35. člen ZJN-3. In nesprejemljivo je, da ravnanje v nasprotju z jasno zakonsko določbo ostane nesankcionirano, posebej še, če se pozneje izkaže, da se je posel oddal ponudniku, ki ni imel dopustne ponudbe.
