Predložitev in odpiranje ponudb
Naročnik v razpisni dokumentaciji določi kraj, datum in uro roka za predložitev ponudb. Če ponudba ni predložena v roku, določenem za prejem ponudb, se šteje, da je bila predložena prepozno. Takšno ponudbo naročnik po končanem odpiranju ponudb neodprto vrne ponudniku z navedbo, da je bila prepozna. Ponudnik lahko umakne svojo ponudbo do izteka roka za oddajo ponudb, če pa jo umakne po izteku tega roka, pa mora naročnik unovčiti ponudnikovo zavarovanje za resnost ponudbe. Odpiranje ponudb je javno, razen v izjemnih primerih, kot to določa zakon. O odpiranju ponudb se vodi zapisnik, ki ga naročnik v petih delovnih dneh posreduje ponudnikom.
Ko naročnik prejme ponudbe, jih pregleda z namenom, da ugotovi, ali so ponudbe skladne z zahtevami in pogoji, kot jih je določil v razpisni dokumentaciji, oz. če vsebujejo izključitvene razloge. Preden pa naročnik naročilo odda, mora preveriti obstoj in vsebino podatkov oziroma drugih navedb iz ponudbe. Četudi naročnik kot izločitveni razlog v razpisu ni predvidel izključitve zaradi kršitev obveznosti okoljskega, delovnega ali socialnega prava, če od datuma ugotovljene kršitve ni preteklo tri leta, se lahko odloči, da takšnemu ponudniku ne bo oddal naročila.
V zvezi s spremembami in dopolnitvami ponudb pa velja zapisati, da ZJN-3 ne pozna več dolžnosti naročnika, da od ponudnikov zahtevajo dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo ponudbe, temveč je naročniku prepuščeno, da odloči, ali bo dopustil pojasnjevanje in dopolnjevanje ponudb. To je sedaj v diskrecijski pravici naročnika, ki to sicer lahko dopusti, vendar le, kadar določenega dejstva naročnik sam ne more preveriti, pri tem pa ponudnik lahko predloži le manjkajoči dokument ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije, ki se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, je mogoče objektivno preveriti.
Povedano drugače, če pri pregledu ponudbe naročnik meni, da so informacije ali dokumentacija nepopolne ali napačne oziroma da posamezni dokumenti manjkajo, lahko naročnik od ponudnika zahteva, da v roku, ki mu ga določi ponudnik, predloži manjkajoče dokumente ali jih dopolni, popravi ali pojasni informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti. Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le, kadar določenega dejstva ne more preveriti sam. Predložitev manjkajočega dokumenta ali dopolnitev, popravek ali pojasnilo informacije ali dokumentacije se lahko nanaša izključno na takšne elemente ponudbe, katerih obstoj je mogoče pred iztekom roka, določenega za predložitev prijave ali ponudbe, objektivno preveriti. Če gospodarski subjekt ne predloži manjkajočega dokumenta ali ne dopolni, popravi ali pojasni ustrezne informacije ali dokumentacije, mora naročnik gospodarski subjekt izključiti.1 Seveda mora naročnik v pozivu ponudnika opozoriti, da ga bo izločil, če v roku, ki mu ga določi, ne bo sledil njegovi zahtevi.
Vprašanje, katere dopolnitve in spremembe ponudb je naročnik dolžan upoštevati, je po našem mnenju treba razlagati v skladu s sodbami C-336/12, C-599/10 & C-42/132. Pri tem pa velja opozoriti še na nejasnost petega odstavka 89. člena ZJN-3. Prvi stavek petega odstavka 89. člena ZJN-3 določa, kdaj lahko naročnik zahteva, da »gospodarski subjekti predložijo manjkajoče dokumente ali dopolnijo, popravijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da je takšna zahteva popolnoma skladna z načeloma enake obravnave in transparentnosti«, v drugem stavku istega odstavka pa zakon določa, da »Naročnik od gospodarskega subjekta zahteva (upoštevajoč nomotehnična pravila gre razlagati, da mora naročnik zahtevati) dopolnitev, popravek, spremembo ali pojasnilo njegove ponudbe le …«.Ne gre pa tudi spregledati sodbe C-599/10: »Direktiva… ne nasprotuje posebej temu, da je mogoče podatke v zvezi s ponudbo v nekaterih točkah izjemoma popraviti ali dopolniti, zlasti če očitno potrebujejo zgolj pojasnitev ali zaradi odprave očitnih materialnih napak, če zaradi te spremembe ni dejansko predlagana nova ponudba.«
Direktiva 2014/24/EU pa določa: »Če so ali se zdijo informacije ali dokumentacija, ki jih morajo predložiti gospodarski subjekti, nepopolne ali napačne oziroma če posamezni dokumenti manjkajo, lahko javni naročniki – razen če je v nacionalnem pravu, s katerim se izvaja ta direktiva, določeno drugače – zahtevajo, da zadevni gospodarski subjekti v ustreznem roku predložijo, dopolnijo ali pojasnijo ustrezne informacije ali dokumentacijo, pod pogojem, da so takšne zahteve popolnoma skladne z načeloma enake obravnave in transparentnosti.«
Torej, če je naročnik v razpisni dokumentaciji zapisal, da ne bo dovolil naknadnih dopolnjevanj (spreminjanj, popravkov ipd.) ponudbe, tega v fazi pregleda in vrednotenja ponudb ne sme zahtevati (od nikogar), v nasprotnem primeru to lahko naredi (transparentno in ob upoštevanju načela enakopravnosti), ni pa tega dolžan.
ZJN-3 pa ohranja prakso, po kateri ponudnik ne sme dopolnjevati ali popravljati:
- svoje cene brez DDV na enoto, vrednosti postavke brez DDV, skupne vrednosti ponudbe brez DDV, razen kadar se skupna vrednost spremeni v skladu s sedmim odstavkom tega člena in ponudbe v okviru meril,
- tistega dela ponudbe, ki se veže na tehnične specifikacije predmeta javnega naročila,
- tistih elementov ponudbe, ki vplivajo ali bi lahko vplivali na drugačno razvrstitev njegove ponudbe glede na preostale ponudbe, ki jih je naročnik prejel v postopku javnega naročanja.
Še vedno pa je mogoče ob soglasju ponudnika popraviti računske napake, pri tem pa se količine in cene na enoto brez DDV ne sme spreminjati. Ker je bilo v preteklosti kar nekaj razpisov razveljavljenih v fazi izbire zaradi napak, do katerih je v ponudbah prišlo zaradi napačnih formul, je zakonodajalec v ZJN- 3 dopustil, da lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika popravi računsko, ki je posledica napake v formuli tako, da ob upoštevanju cen na enoto brez DDV in količin, ki jih ponudi ponudnik, izračuna vrednost ponudbe z upoštevanjem pravilne matematične operacije. Prav tako lahko naročnik ob pisnem soglasju ponudnika napačno zapisano stopnjo DDV popravi v pravilno.
Na infrastrukturnem področju veljajo nekoliko drugačna pravila, in sicer naročnik iz postopka ocenjevanja in vrednotenja ponudb izključi gospodarske subjekte, ki izpolnjujejo pogoje za izključitev in ne izpolnjujejo pogojev za sodelovanje, ter opravi izbiro v skladu z določili iz razpisa.
Sprejem odločitve o oddaji javnega naročila, obveščanje kandidatov in ponudnikov
Naročnik lahko do roka za oddajo ponudb kadar koli ustavi postopek oddaje javnega naročila, kar mora objaviti na portalu javnih naročil, in, če je to glede na vrednost ali predhodne objave primerno, v Uradnem listu Evropske unije. Že predložene ponudbe mora naročnik neodprte vrniti pošiljateljem. Ko naročnik konča s postopkom preverjanja in vrednotenja ponudb, mora v roku 5 dni ponudnike obvestiti o sprejeti odločitvi. Končno je zakon določil, v kolikšnem času (90 dni) mora naročnik sprejeti odločitev.
Najpomembnejše pa je, da je odločitev o oddaji javnega naročila obrazložena na način, da ponudnikom omogoča pravno varstvo Pri obrazložitvi mora naročnik paziti, da ne objavi podatkov iz ponudb, če bi njihovo razkritje oviralo izvajanje zakona ali bi bilo sicer v nasprotju z javnim interesom, če bi škodilo upravičenim poslovnim interesom posameznega javnega ali zasebnega gospodarskega subjekta ali če bi lahko vplivalo na pošteno konkurenco med gospodarskimi subjekti.
Naročnik ima še naprej pravico, da lahko kadar koli zavrne vse ponudbe. V tem primeru mora zgolj o razlogih za takšno odločitev in o morebitnem novem postopku obvestiti ponudnike ali kandidate. Če je objavil povabilo k sodelovanju, mora odločitev o zavrnitvi vseh ponudb objaviti na portalu javnih naročil oz. glede na vrednost naročila tudi v Uradnem listu Evropske unije. Odločba iz zakona ostaja dejansko nespremenjena, kar pomeni, da ima po praksi Državne revizijske komisije naročnik širok preudarek o tem, ali bo zavrnil vse ponudbe, če jih le ustrezno obrazloži. Da pa bi se preprečilo špekulacije, zakon dopušča, da se za isti predmet izvede nov razpis pod pogojem, če so se bistveno spremenile okoliščine, kar bo potrebno v primeru spora dokazati. Dokazno breme pa bi moral prevzeti naročnik.
Še vedno je ohranjeno tudi določilo, da lahko naročnik do pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila z namenom odprave nezakonitosti svojo odločitev spremeni (odpravi) in sprejme novo odločitev, s katero nadomesti prejšnjo. Seveda od vročitve nove odločitve teče ponudnikom rok za uveljavitev pravnega varstva. Čeprav se lahko zakon morebiti razume na način, da naročnik z istim dokumentom spremeni prvotno odločitev in izbere novega ponudnika, pa velja zapisati, da je pravilno postopanje na način, da naročnik prvotno odločitev razveljavi in potem sprejme novo.3
Naročnik, ki na infrastrukturnem področju vzpostavi in vodi kvalifikacijski sistem, mora v obdobju šestih mesecev obvestiti prijavitelje o svoji odločitvi glede usposobljenosti.
V 48 dneh od pravnomočnosti odločitve mora naročnik skleniti pogodbo oz. okvirni sporazum, razen če ZJN-3 ali drug zakon ne določa drugače. Pri tem pa lahko po pravnomočnosti odločitve o oddaji javnega naročila pa do sklenitve pogodbe naročnik iz v zakonu navedenih razlogov,odstopi od izvedbe javnega naročila. Ko zoper odločitev o oddaji naročila ni več mogoče zahtevati pravnega varstva, odločitev postane pravnomočna. Naročnik ponudnike obvesti o svoji odločitvi v zvezi z javnim naročilom preko portala JN. Odločitev se šteje za vročeno z dnem objave na portalu javnih naroči.4 Ne samo, da mora biti odločitev obrazložena, naročnik je dolžan ponudnike obvestiti tudi o možnem pravnem varstvu tako da jasno pove, kje in v kakšnem roku se vloži zahtevek za revizijo in kolikšna je višina takse, številka transakcijskega računa, na katerega se ta vplača, sklic, ki se pri tem navede, ter opozorilo, da je treba zahtevku za revizijo priložiti potrdilo o plačilu takse. Napačen pravni pouk ni v škodo stranke, ki se po njem ravna.
Glej peti odstavek 89. Člena ZJN-3↩︎
C 42/13 (Cartiera dell’Adda SpA). Tudi tu je SEU ohranilo restriktivni pristop k dopolnjevanju ponudb, saj je pri tem poudarilo:«42 Vendar je Sodišče že presodilo, da se mora naročnik ravnati strogo v skladu z merili, ki jih je sam določil, tako da bi moral iz postopka oddaje naročila izključiti gospodarski subjekt, ki ni predložil listine ali informacije, katerih predložitev je bila zahtevana v zadevni razpisni dokumentaciji, pri čemer je bila za nepredložitev določena izključitev (glej v tem smislu sodbo Manova, C 336/12, EU:C:2013:647, točka 40).↩︎
Glej stališče 8. občne seje Državne revizijske komisije v letu 2014 o razveljavitvi odločitve o oddaji naročila in sprejemu nove odločitve: http://www.dkom.si/aktualno/obvestila/2014100114313371/↩︎
Peti odstavek 118. člena ZJN- 3 določa: »Javno podjetje Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., mora v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za javna naročila, uskladiti vsebino obvestil iz 52. člena tega zakona ter na portalu javnih naročil zagotoviti objavo teh obvestil z dnem uveljavitve zakona in objavo odločitev v skladu z desetim odstavkom 90. člena tega zakona najpozneje v 60 dneh po uveljavitvi zakona. Do takrat se odločitve o oddaji javnega naročila vročajo v skladu z zakonom, ki ureja upravni postopek.« ZJN-3 začne veljati 1.4.2016↩︎